Vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec je predsedniku republike Borutu Pahorju zgodaj popoldne že posredoval njihov predlog za imenovanje Janše za mandatarja. Potrdil je, da so štiri stranke, ki so se pogajale o oblikovanju nove vlade, vsebinsko usklajene, medtem ko bo kadrovski razrez stvar naslednjih korakov. V skladu z dogovorom naj bi SDS pripadlo pet ministrstev in dva resorja brez listnice, SMC naj bi prevzela štiri ministrstva, NSi tri, DeSUS pa dva.
SDS sama torej ne bo imela večine v vladi. Bodo pa v vladi sedeli vsi predsedniki strank. Janša je namreč že pred časom dejal, da je "občutek drugačen, če si na ladji, ne glede na to, ali je vreme razburkano ali sončno, ali če to ladjo opazuješ iz pristanišča". Izpostavil je, da morajo imeti ministri neko politično težo in predsedniki koalicijskih strank jo imajo.
Za razliko od dosedanje manjšinske vlade Marjana Šarca, ki je le stežka vsakič znova zagotavljala zadostno podporo svojim predlogom v DZ, bo imela nova koalicija strank skupaj 48 poslancev, ob pričakovani podpori obeh poslancev narodnih skupnosti pa 50. A je vprašanje, če bodo vlado podpirali prav vsi poslanci štirih strank. Najmanj en poslanec SMC se je javno že izrekel proti vladi, to je Jani Möderndorfer, ki pa bo kmalu ostal brez poslanskega stolčka, saj je v DZ prišel kot nadomestni poslanec, ko je minister postal Miro Cerar. Ta pa je sodelovanje v Janševi vladi zavrnil in se torej vrača v poslanske klopi.
Pred novo vlado je sicer nekaj večjih izzivov, med drugim skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu, zakon o dolgotrajni oskrbi in seveda predsedovanje Svetu EU prihodnje leto. Do naslednjih volitev bo treba sprejeti tudi spremembe volilne zakonodaje.
SDS je sicer s 26 poslanci največja med prihodnjimi koalicijskimi partnericami. Ob 24,92-odstotni podpori je na volitvah dobila 25 poslanskih mandatov, k njim pa je nedavno iz SNS prestopila še poslanka Lidija Ivanuša. SMC je na volitvah dobila 9,75 odstotka glasov in s tem 10 poslancev, NSi s 7,16-odstotno podporo sedem, DeSUS pa s 4,93-odstotno podporo pet poslanskih mandatov.
Če bo Janezu Janši dokončno uspelo oblikovati in dobiti zadostno podporo za vlado, bo to tretja vlada, ki jo bo vodil. Prvič se je na čelo vlade zavihtel decembra 2004. Prva Janševa vlada pa je bila tudi edina v samostojni Sloveniji, ki je dokončala štiriletni mandat v nespremenjeni koalicijski sestavi. Koalicijo so poleg Janševe SDS sestavljale še NSi, SLS in DeSUS.
Druga Janševa vlada je delovala od februarja 2012 do marca 2013. Janša je takrat koalicijo sestavil z Državljansko listo Gregorja Viranta, SLS, NSi in DeSUS. Po objavi poročila protikorupcijske komisije, ki je Janšo obremenilo kršitev protikorupcijske zakonodaje, so iz vlade izstopile koalicijske DL, DeSUS in SLS. Ker je Janša zavrnil pozive k odstopu in glasovanju o zaupnici, so poslanci PS vložili konstruktivno nezaupnico njegovi vladi in za mandatarko predlagali vodjo PS Alenko Bratušek ter z njo uspeli.
Po zadnjih državnozborskih volitvah pa je ob strankarskem zavračanju sodelovanja z Janšo vlado oblikoval predsednik drugouvrščene LMŠ Marjan Šarec. Slovenija je dobila prvo manjšinsko vlado, zato je peterica koalicijskih partnerjev - LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS - lani spomladi podpisala sporazum o sodelovanju z opozicijsko Levico, ki pa je jeseni lani propadel.
Po Šarčevem odstopu s položaja 27. januarja se je SDS ponudila nova priložnost, da poskusi oblikovati vladno koalicijo. Pogovorov o njej poleg NSi tokrat niso zavrnili niti v SMC in DeSUS, ki sta v času po volitvah doživeli menjavo na čelu stranke. Vodenje SMC je od Mira Cerarja prevzel Zdravko Počivalšek, predsednica DeSUS pa je od nedavnega Aleksandra Pivec, ki je na tem mestu zamenjala Karla Erjavca.
Predsedniku republike Borutu Pahorju se sicer tridesetdnevni rok, v katerem lahko predlaga mandatarja, izteče 28. februarja. A bo po napovedih odločitev o tem, ali bo predlagal mandatarja, sporočil že v sredo. Pričakovati je, da bo glede na odločitve strank mandat podelil Janši.
Parlament je doslej o mandatarskem kandidatu glasoval osemnajstkrat, v petih primerih so bili kandidati neuspešni. Izvoljeni predsedniki vlade so se na položaj večkrat zavihteli s pomočjo konstruktivne nezaupnice, nekajkrat pa tudi s pomočjo opozicijskih poslancev, ki so zamenjali stran. Večina je bila izvoljenih v prvem krogu glasovanja in pričakovati je, da bo tudi Janši to uspelo.
