Slovenski minister za finance Uroš Čufer je zbolel, tako nas je državni sekretar obvestil o bančnem stanju v Sloveniji, predvsem o poteku procesa, ne toliko o vsebini, je še pojasnil Dijsselbloem. V evroskupini sicer čakajo na izid bančnega pregleda, ki bo končan v kratkem. Dijsselbloem pričakuje objavo izida ta teden.
Državni sekretar na finančnem ministrstvu Mitja Mavko je ob prihodu na zasedanje napovedal, da bo evroskupini predstavil oris celovitega načrta ukrepanja po objavi izida bančnega pregleda.
Povedali bomo, da končujemo bančni pregled ter da ne nameravamo v prihodnje uporabiti zgolj rezultatov te vaje, temveč namerava vlada skupaj z Banko Slovenije pripraviti celovit načrt ukrepanja in predstavili bomo orise tega načrta, je pojasnil.
Celovit načrt ukrepanja po besedah državnega sekretarja zajema tako dokapitalizacijo posameznih bank kot tudi srednjeročne in dolgoročne ukrepe za krepitev bančnega sistema.
O podrobnostih, konkretno o morebitnih združitvah ali celo stečajih slovenskih bank, pa ni želel govoriti. "O tem v tej fazi ne bi. Je pa že guverner Banke Slovenije napovedal, da ne bo nobene nove likvidacije ali stečaja bank," je spomnil.
Na vprašanje, kdaj lahko pričakujemo objavo bančnih številk, je državni sekretar odgovoril, da "še ta mesec". Na dodatno vprašanje, ali tudi še ta teden, pa je odvrnil, da ni nobene potrebe po špekulacijah in da bo izid znan v kratkem.
Tudi številk o bančni luknji - omenja se od štiri do pet milijard evrov - Mavko ni želel komentirati. "Ni nobene potrebe po špekulacijah. Predlagam, da brzdate svojo radovednost do dneva objave," je pozval.
Slovenija je sicer po besedah državnega sekretarja z evropskimi institucijami usklajena glede komunikacijske strategije ob objavi izida bančnega pregleda v vseh ključnih točkah, nekaj podrobnosti pa bo treba še uskladiti do objave rezultatov.
Kritike na račun metodologije bančnega pregleda je Mavko komentiral z besedami, da je uporabljena metodologija povsem skladna z metodologijo, ki je bila uporabljena v preteklih vajah v drugih državah.
Metodologija bo po njegovih navedbah ob objavi rezultatov tudi v celoti razkrita. "Tako da predlagam, da se o metodologiji pogovarjamo, ko bodo imeli vsi zainteresirani posamezniki tudi vse potrebne podrobnosti v zvezi s tem," je dejal.
Usoda zakona o bančništvu, ki prevaja v slovensko zakonodajo nova evropska pravila o reševanju bank, vključno s spornim mehanizmom bail in, ki pred državno pomočjo banki terja prispevek lastnikov in podrejenih upnikov, finančnega ministrstva še vedno ne skrbi.
Državni sekretar je znova ocenil, da težav ne bo, in to kljub vloženi zahtevi po ustavni presoji tega zakona. "Menimo, da ni razloga, da bi prišlo do zadržanja tega zakona," je dejal.
Finančni ministri držav v območju evra so sicer na kratkem zasedanju preučili izvajanje programov pomoči za Ciper, Grčijo in Irsko.
V primeru Cipra so načeloma podprli sprostitev naslednjega obroka pomoči, ki znaša 100 milijonov evrov, do konca leta. Mednarodni denarni sklad naj bi odločitev o sprostitvi svojega deleža, ki znaša 86 milijonov evrov, odločil 20. decembra.
V primeru Grčije so pohvalili konstruktivno sodelovanje grških oblasti s trojko mednarodnih posojilodajalcev, a opozorili, da je še potreben napredek, da bo mogoče sprostiti naslednji, milijardni obrok posojila. Trojka se v Atene vrača v torek.
V povezavi z Irsko so ponovili zadovoljstvo, da se bo država po izteku programa pomoči kmalu postavila na lastne noge. Uspešen iztek irskega programa je močno znamenje, da naš skupen odziv na krizo prinaša rezultate, je poudaril evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn.
Poleg tega so ministri obravnavali poročilo IMF o razmerah v območju evra. V glavnem se strinjajo z oceno IMF o pomenu napredka pri bančni uniji in strukturnih reform za zagotovitev rasti in konkurenčnosti.
O bančni uniji so govorili le na kratko, saj obširna razprava čaka v torek vse finančne ministre EU. Dijsselbloem je ob tem opozoril, da je dogovor nujno doseči čim prej.