Če ne bo politične stabilnosti, bo morda Slovenija še pred koncem leta potrebovala pomoč

Dan pred neformalnim zasedanjem finančnih ministrov držav v območju evra je odjeknilo pisanje nemškega poslovnega časnika Handelsblatt, da naj bi Evropska centralna banka pritiskala na slovensko vlado, naj zaprosi za pomoč.

Slovenski finančni minister Uroš Čufer je davi takoj ob prihodu na sestanek povedal, da ne čuti nobenega pritiska. "Nasprotno, vsi vedo, da imamo kar veliko denarja na računih in za zdaj smo sposobni svoje težave reševati sami," je poudaril.

Prav tako je povedal, da na zasedanju evroskupine ne pričakuje nič posebnega, češ da bo kolegom le predstavil razmere v Sloveniji, predvsem odločitev o likvidaciji Probanke in Factor banke ter priprave proračuna za naslednje leto.

Tudi evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn, šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem ter finančni minister glavne igralke v območju evra Nemčije Wolfgang Schäuble so v odgovorih na vprašanja o Sloveniji poskušali zatreti ugibanja o pomoči.

Dokler Slovenija pravi, da zmore svoje težave rešiti sama, jo moramo pri tem spodbujati, je poudaril Schäuble v odgovoru na vprašanje tujih novinarjev, ali bo Slovenija naslednja članica območja evra, ki bo potrebovala finančno pomoč.

Slovenija se premika v pravo smer, podpiramo ukrepanje vlade, a seveda bo treba storiti še več na treh ključnih frontah - pri bančni sanaciji, fiskalni konsolidaciji in strukturnih reformah, je v odgovoru na vprašanje, ali se že pripravlja program pomoči za Slovenijo, izpostavil komisar Rehn.

Šef evroskupine pa je prav tako v odgovoru na podobno vprašanje poudaril, da je čiščenje bančnega sistema "glavna prioriteta", in ocenil, da je za zdaj zadovoljen z ukrepanjem Slovenije v bančnem sektorju, a izpostavil, da želi "pospešitev koraka", tako da bi država spet kmalu stala "na trdnih tleh".

Medijsko zanimanje za Slovenijo v Vilniusu je nato skopnelo. Na novinarski konferenci po koncu zasedanja ni bilo več nobenih vprašanj. Dijsselbloem je zgolj pojasnil, da je bila razprava kratka in da pričakuje rezultate pregleda stanja slovenskih bank do konca novembra, ter izpostavil pomen sodelovanja slovenske vlade z ECB in Evropsko komisijo pri reševanju problemov v bančnem sektorju.

Uradno je bilo s tem slovenske zgodbe na evroskupini konec. A ob robu so po neuradnih informacijah ves dan potekali pogovori, predvsem o poteku pregleda stanja v slovenskih bankah, pri čemer je eno ključnih še odprtih vprašanj vrednotenje slabih terjatev, ki jih bodo prenesli na slabo banko.

Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, ki se prav tako udeležuje neformalnih srečanj finančnih ministrov v Vilniusu, je poudaril, da pregled slovenskih bank poteka, kot mora, ter da je sodelovanje z ECB in Evropsko komisijo dobro.

Ocenil je, da je slabe terjatve v primeru Nove Ljubljanske banke na slabo banko mogoče prenesti pred rezultati testov vseh pregledovanih bank, a da se z ECB in komisijo še dogovarjajo o rešitvi, ki bi slovenske davkoplačevalce stala najmanj.

ECB in Slovenija se po neuradnih navedbah ne strinjata glede vrednosti slabih terjatev. Slovenija želi, da bi bila ta čim večja, da bi bila luknja v bankah čim manjša.

Jazbec sicer včeraj ni želel govoriti o tem, kako globoko luknjo pričakuje, češ da je kakršno koli ugibanje o številkah "čista manipulacija in izguba denarja" ter na sploh "neumestno in neodgovorno", dokler ni končnih rezultatov pregleda bank.

Poleg tega je tudi prvi mož slovenske centralne banke pisanje nemškega medija o pritiskih na Slovenijo odločno zavrnil kot "plod bujne domišljije" in "manipulacijo".

Jazbec je še izpostavil, da sta za zaupanje trgov v Slovenijo poleg bančne sanacije ključni tudi fiskalna konsolidacija in politična stabilnost.

Politična stabilnost Slovenije je sicer nekaj, kar po navedbah tujih virov v območju evra vzbuja precej skrbi in tudi povečuje možnosti za program pomoči.

Čeprav javno in uradno v litovski prestolnici včeraj nihče od partnerjev Slovenije v območju evra ni niti omenil programa pomoči zanjo, pa je bilo neuradno vendarle iz več tujih virov mogoče slišati tudi ocene, da se lahko država v njem znajde do konca tega leta, sploh če ne bo zmogla zagotoviti politične stabilnosti.

Po drugi strani pa je več virov izpostavilo tudi to, da si nihče ne želi nove reševalne akcije v območju evra - ne zdaj ne po nemških volitvah.

Slovenija po neuradnih informacijah svež denar potrebuje v začetku prihodnjega leta, tako da bi morala na trge do konca tega leta. Uspešen začetek prenosa slabih terjatev na slabo banko je za uspešno zadolžitev eden ključnih korakov, saj bi bistveno okrepil zaupanje trgov.

A odgovor na vprašanje, ali se bo Slovenija zmogla financirati sama, je odvisen od spleta vrste dejavnikov - predvsem od tega, kako globoko luknjo bo izmeril zdravstveni pregled bank, od pogajanj o proračunu, od procesa privatizacije in od zrelosti slovenske politike.