Gre za predlog Evropske komisije glede preselitve beguncev iz tretjih držav in prerazporeditev tistih prosilcev za mednarodno zaščito, ki so že v EU in mednarodno zaščito potrebujejo. Slovenija naj bi skupno sprejela 702 begunca.
Trenutno v EU po besedah ministrice ni potrebne večine za uvedbo obvezujočih kvot za prerazporeditev prosilcev. Sam predlog Evropske komisije tudi ni popolnoma dovršen, ker ne vsebuje analize varnostnih vidikov in ocene učinkov ukrepov Evropske komisije na eventualno poslabšanje varnostnih razmer, je še dejala Györkös Žnidarjeva.
Notranja ministrica je sicer še dejala, da bodo izhodišča Slovenije pri pogajanjih na ravni EU upoštevati načelo solidarnosti ter prostovoljnosti in vpliva prihoda beguncev na Slovenijo. Slovenija bo odločno uveljavljala, da se morajo upoštevati vse specifike Slovenije in njene integracijske sposobnosti, saj je to ključno za uspeh integracije. Slovenija bo tudi zahtevala vpliv in nadzor pri beguncih, ki bodo prihajali v Slovenijo, da bi tako pomagali tistim, ki pomoč dejansko potrebujejo in preprečili morebitne zlorabe. Prav tako zagovarja, da se odločanje o prihodu beguncev opravi v tretjih državah. Ključen bo pa tudi izbor in varnostno preverjanje oseb, ki bodo morebiti preseljene na območje Slovenije, je še dejala notranja ministrica.
Ob tem je ministrica opozorila, da je bila Slovenija v zadnjem obdobju soočena z relativno majhnih številom migrantov, saj so nas ključni kanali zaobšli, kar pa se lahko v prihodnosti spremeni. Temu je pritrdil tudi generalni direktor policije Marjan Fank. Dejstvo, da če bo na ravni EU sprejeta kontingenčna politika za sprejem beguncev, bi Slovenija lahko begunce dobila iz dveh naslovov: tako iz Evrope kot iz naslova klasičnih migrantskih poti.
Fank je še opozoril, da je področje ilegalnih migracij v zadnjega pol leta postalo prioriteta ne samo slovenske policije, ampak vseh varnostnih institucij v regiji in EU.
Odbora za obrambo in notranje zadeve sta soglasno sprejela sklepa poslancev vladne koalicije. Prvi se glasi, da sta se odbora seznanila s problematiko migracij v Sloveniji in regiji ter elementi za oblikovanje stališč vlade glede sprejema beguncev iz tretjih držav in premestitvi tistih, ki so že na območju EU, ter morebitnimi vplivi na spremembo varnostnih razmer v Sloveniji. V drugem sklepu odbora od zunanjega ministrstva pričakujeta, da bo skupaj z ostalimi subjekti nacionalno-varnostnega sistema seznanjal odbora z novimi ugotovitvami, pomembnimi za zagotavljanje varnosti Slovenije.
Predloga sklepa predlagatelja izredne seje, da bi odbora predlagala vladi, da naredi analizo posledic in vpliva sprejema beguncev na slovensko nacionalno varnost in v 30 dneh o izsledkih in ugotovitvah poroča odboroma, nista naletela na podporo med poslanci.