Slovenci najbolj zaupajo gasilcem in civilni zaščiti, najmanj pa cerkvi in duhovnikom, vladi in DZ

V raziskavi so anketiranci med drugim ocenjevali delovanje demokracije v Sloveniji. Na lestvici od 1 do 10, pri čemer je 10 zelo dobro, je bila povprečna ocena 4,7. Delovanje demokracije pred desetimi leti so ocenili s povprečno oceno 5,6, čez deset let pa bo po njihovem mnenju nekoliko slabše kot sedaj, in sicer so to ocenili s povprečno oceno 4,6.

Javne službe v Sloveniji po mnenju okoli 36 odstotkov vprašanih ljudem služijo predano ali zelo predano, nekaj več kot 45 odstotkov jih meni, da ne posebej predano, nekaj manj kot 12 odstotkov pa, da sploh ne služijo predano.

Glede razširjenosti korupcije v javnih službah jih nekaj več kot devet odstotkov meni, da je skoraj vsak vpleten v korupcijo, skoraj 46 odstotkov jih meni, da je v korupcijo vpletenih veliko ljudi. Da je v korupcijo vpletenih nekaj ljudi, meni 28,5 odstotka vprašanih, da je vpletenih le majhno število ljudi, meni skoraj sedem odstotkov vprašanih, da skoraj nihče ni vpleten v korupcijo, pa meni nekaj manj kot odstotek vprašanih.

S trditvijo, da je medijsko poročanje o politiki v Sloveniji pristransko, jih soglaša ali močno soglaša nekaj več kot 53 odstotkov, ne soglaša ali sploh ne soglaša pa 9,5 odstotka.

V raziskavi so spraševali tudi po stališčih o nekaterih vprašanjih, ki delijo družbo, denimo o smrtni kazni. Ta za skoraj 50 odstotkov vprašanih ni sprejemljiva, za 36 odstotkov pa je sprejemljiva. Prekinitev nosečnosti je sprejemljiva za nekaj manj kot 76 odstotkov vprašanih, medtem ko za nekaj manj kot 14 odstotkov ni sprejemljiva. Za skoraj 53 odstotkov vprašanih so sprejemljive poroke istospolnih partnerjev, po mnenju nekaj več kot 33 odstotkov pa so nesprejemljive. Evtanazija je sprejemljiva za 63,5 odstotka vprašanih, za 17,4 odstotka pa ne.

Pri različnih vprašanjih, ki segajo od osebne sreče do zaupanja drugim, je najvišja povprečna ocena pri vprašanju glede osebne sreče nasploh. Najnižja povprečna ocena pa je pri vprašanju, ali lahko večini ljudi zaupamo. Pri vprašanju o splošni oceni glede svojega zdravja je medtem povprečna ocena na lestvici od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni zelo dobro, 5 pa zelo slabo, 2,38.

STA objavlja tabele o povprečnih ocenah zaupanja v institucije, o tem, koliko so Slovenci ponosni na nekatere stvari, in o povprečnih ocenah pri različnih vprašanjih od osebne sreče do zaupanja drugim.

Povprečna ocena zaupanja v posamezne institucije na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni sploh ne zaupam, 10 pa povsem zaupam:


institucija povprečna ocena
---------------------------------------------
gasilci 9,05
civilna zaščita 8,30
Slovenska vojska 6,01
policija 5,97
slovenske obveščevalne službe 5,16
banke 4,96
sodišča 4,72
predsednik republike 4,68
Evropska unija 4,61
Organizacija združenih narodov 4,13
zveza Nato 4,08
državni zbor 3,89
vlada 3,76
cerkev in duhovniki 3,27


Povprečna ocena anketirancev o tem, koliko so ponosni na nekatere stvari v zvezi s Slovenijo, na lestvici od 1 do 4, pri čemer 1 pomeni zelo ponosen, 4 pa sploh nisem ponosen:


Kako ponosni ste na: povprečna ocena
---------------------------------------------------------
dosežke slovenskih športnikov 1,27
dosežke v umetnosti in literaturi 1,78
slovensko zgodovino 1,93
slovenske gospodarske dosežke 2,32
način delovanja demokracije v Sloveniji 2,92
politični vpliv Slovenije v svetu 2,98


Povprečna ocena anketirancev o različnih vprašanjih, ki segajo od osebne sreče do zaupanja drugim, na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni zelo slabo oceno, 10 pa zelo dobro:


povprečna ocena
----------------------------------------------------------------
Ali ste osebno srečni? 7,36
Kako ste zadovoljni s svojim življenjem? 7,15
Kako ste zadovoljni z materialnimi razmerami
vaše družine? 6,86
Ali na prihodnost gledate optimistično? 6,53
Kako vam gre v finančnem pogledu v primerjavi
z ljudmi v vaši okolici? 5,97
Ali večini ljudi lahko zaupamo? 4,40



Vir: Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij

Raziskavo Slovensko javno mnenje 2023/2 je omenjeni center izvajal med 2. novembrom 2023 in 2. februarjem 2024 na reprezentativnem vzorcu 1089 polnoletnih prebivalcev Slovenije.