Komisarka, ki je Janša ne mara, v Sloveniji

Jourova in Klakočar Zupančič sta v okviru dvodnevnega delovnega obiska podpredsednice Evropske komisije med drugim spregovorili o poročilu Evropske komisije o vladavini prava v letu 2022. Predsednica DZ je ob tem Jourovi predstavila pripravo nove zakonodajne podlage za delo parlamentarnih preiskovalnih komisij, kar je bilo tudi eno izmed priporočil Evropske komisije.

Kot sta dejali v izjavi za medije po srečanju, pa sta se v pogovoru dotaknili tudi zaščite človekovih pravic in temeljnih svoboščin, državnega tožilstva, neodvisnosti medijev in stanja na Radioteleviziji Slovenija (RTVS) ter zaščite novinarjev in žvižgačev.

"To so zelo pomembne teme, na katerih moramo neprestano delati in neprestano varovati demokracijo, ustavne pravice vseh in vladavino prava v državah članicah Evropske unije," je ob tem dejala Klakočar Zupančič.

Podpredsednica Evropske komisije Jourova je srečanje s predsednico DZ označila za plodno. Pozdravila je pripravo spremembe zakonodaje za delo preiskovalnih komisij DZ. Dotaknila se je tudi aktualnih razmer na RTVS. Kot je še navedla Jourova, je v okviru delovnega obiska v Sloveniji razumela pričakovanje, da ustavno sodišče o ustavnosti novele zakona o RTVS odloči kmalu.

S predsednikom ustavnega sodišča Matejem Accettom se je sicer Jourova sestala že v sredo, a po njenih besedah o ustavnem presojanju novele zakona o RTVS, prav zaradi tega, ker postopek še teče, nista govorila. Prepričana pa je, da bo odločitev ustavnega sodišča pokazala, kako se bo javna RTV razvijala v prihodnje. "Nobenega dvoma ni, da Slovenija potrebuje visoko kakovostne javne medije z zagotovljenim financiranjem in člani uprave z visokim ugledom," je poudarila Jourova.

Klakočar Zupančič in Jourova sta spregovorili tudi o evropskem aktu o zagotavljanju medijske svobode. Predsednica DZ je zagotovila, da se bo Slovenija aktivno vključila v oblikovanje vsake pravne podlage, ki bo podpirala in varovala samostojnost in neodvisnost novinarjev, njihov položaj ter onemogočanje političnih pritiskov na novinarsko delo.

Klakočar Zupančič je sicer ob robu srečanja komentirala tudi stanje na javni radioteleviziji in zadržanje dela novele zakona o RTVS. Kot je poudarila, ne sme priti do vpletanja v delovanje ustavnega sodišča, ki še ni odločilo o ustavnosti dela zakona. Meni pa, da je po odločitvi ustavnega sodišča o zadržanju izvrševanje dela novele zakona o RTVS, ki govori o konstituiranju novih upravljavskih organov zavoda, stanje "konfuzno".

"Gre za to, da si je ena politična stranka na ta način zgradila monopolni položaj oziroma si je zagotovila monopolni vpliv na javno RTV in s tem je bila neodvisnost javnega zavoda razgrajena," meni predsednica DZ. Z zadržanjem dela zakona o RTVS so po njenem mnenju nad interesom državljank in državljanov pretehtali interesi, ambicije in privilegiji nekaterih funkcionarjev dosedanjega programskega sveta RTVS. V sklepu ustavnega sodišča tako pogreša obrazložitev škodljivih posledic, ki že in še bodo nastale, med drugim ustavno zagotovljena pravica državljanov do obveščenosti.

Verjame, da je prav, da sodišče o ustavnosti zakona o RTVS odloči nemudoma, saj je to tudi odgovornost ustavnih sodnikov do vseh državljanov. Prepričana je, da se te odgovornosti tudi zavedajo. Kaj bo sledilo, če bo ustavno sodišče ugotovilo neustavnost novele zakona o RTVS, pa Klakočar Zupančič ni želela špekulirati.