Sodišče je sodbo v enem največjih sojenj doslej v Sloveniji izreklo 20. novembra lani. Od 17 obtoženih je sodišče po izločitvi slovenskih in srbskih dokazov zaradi obtožb neupravičene proizvodnje in prometa z mamili ter hudodelskega združevanja obsodilo le četverico - Anesa Selmana, Marka Bubliča, Dejana Zupana in Sandro Udrih. Selmanu je prisodilo deset, Bubliču osem, Zupanu sedem, Udrihovi pa štiri leta zaporne kazni.
Ljubljanski okrožni sodnik Gorazd Fabjančič je v obrazložitvi sodbe pojasnil, da obsodba temelji na dokazih, pridobljenih v Italiji. Tam je policija opravila tri večje zasege kokaina, v čigar prevoz in hrambo naj bi bila vpletena Bublič in Zupan, Udrihova pa naj bi skrbela za najem vozil in pridobivala ponarejene dokumente.
Selman je po prvih ugotovitvah tožilstva skrbel za hrambo droge ter prevzem denarja, je ob izreku sodbe dejal sodnik. Po izpovedi skesanca Francesca Petrellija pa je tožilstvo očitke dopolnilo s tem, da je Selman Petrelliju prodal 450 kilogramov kokaina. Sodišče je ocenilo, da je Selman očitano kaznivo dejanje nedvomno storil, vendar ni sledilo "matematičnemu izračunu tožilstva", temveč je menilo, da gre za neugotovljeno količino droge.
Ker tožilstvo v končni besedi ni predlagalo podaljšanja pripora, ga je moralo sodišče ob izreku sodbe odpraviti, tudi zoper obsojene. Dva dni po izreku so pripor le odredili, tja sta takoj odšla Zupan in Bublič, Udrihova je v hišnem priporu, Selman pa je pobegnil. Zanj je razpisana mednarodna Interpolova tiralica.
Sodišče je pisni odpravek sodbe strankam poslalo v sredini marca. Poleg Žgajnarjeve so jo vložili Selmanov zagovornik Dejan Marković, Bubličev zagovornik Roman Završek, Zupanova zagovornica Irena Ferme in zagovornik Udrihove Igor Klun. Žgajnarjeva ob vložitvi pritožbe ni želela govoriti o njeni vsebini, dejala je le, da izpodbija celotno sodbo. Znano je sicer, da tožilstvo vztraja pri zakonitosti vseh dokazov, kar bo verjetno pomembno vprašanje tudi na višjem sodišču. Prvostopenjsko sodišče je slovenske in srbske dokaze izločilo, ker so po njegovem mnenju pridobljeni nezakonito.
Kot predvideva zakon o kazenskem postopku, lahko sodišče druge stopnje o zadevi odloči na seji senata ali na podlagi opravljene obravnave. Senat se o tem, ali naj se opravi obravnava, odloči na seji.
Seja senata višjega sodišča se začne s poročilom sodnika poročevalca. Tisti, ki so se pritožili, lahko predstavijo glavne poudarke iz pritožbe, nasprotna stranka pa lahko poda odgovor na pritožbo. Senat ima možnost, da od strank, navzočih na seji, zahteva potrebna pojasnila glede na njihove navedbe. Na seji je možen tudi vpogled v določeno spisno gradivo oziroma prebiranje posameznih listin. Po zaključenih nastopih strank se senat umakne k posvetovanju in glasovanju. Senat lahko svojo odločitev razglasi po seji.
Sodišče druge stopnje lahko na seji senata ali na podlagi obravnave zavrže pritožbo kot prepozno ali kot nedovoljeno. Lahko jo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje ali razveljavi to sodbo in pošlje zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Lahko pa tudi višji sodniki sami spremenijo prvostopenjsko sodbo.
Policija je akcijo, v kateri je prijela 17 obtoženih, izvedla 25. maja 2010. Slabo leto zatem se je ob poostrenih varnostnih razmerah začelo sojenje, ki je trajalo leto in pol. Tožilstvo je za vse obtožene predlagalo skupno 176 let in 10 mesecev zapora. Najvišjo, 19 let in 10 mesecev zapora, je zahtevalo za Dragana Tošića. Za Anesa Selmana je predlagalo 17-letno zaporno kazen, za Dragana Beljkaša, Jakoba Remškarja, Petra Khermayerja, Mirzeta Lucevića, Marka Bubliča in Dejana Zupana pa 15 let zaporne kazni.
Osemletno zaporno kazen je tožilstvo predlagalo za Zdenko Kondič in Sandro Udrih, za Boštjana Kopčiča pa šest let. Po pet let in šest mesecev zapora je predlagalo za Roberta Šabiča in Đemajlija Manđuko, pet let pa za Miralema Lucevića, Valterja Abramoviča in Tadeja Poljaka. Za Suzano Remškar pa je predlagalo dve leti zapora.