Bavčar in Šrot v zadevi Istrabenz pred višjimi sodniki

Višji sodniki bodo obravnavali pritožbe obsojenih in odločali, ali so te utemeljene. Sodišče je Šrota spoznalo krivega storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja pri gospodarski dejavnosti in mu prisodilo pet let in deset mesecev zaporne kazni, Bavčarju pa je za kaznivi dejanji napeljevanja k zlorabi položaja in pranja denarja prisodilo sedem let zapora.

Nekdanjega Istrabenzovega svetovalca Kristjana Sušinskega je senat spoznal za krivega pranja denarja in mu prisodil tri leta in šest mesecev zaporne kazni, vendar pa ga je spoznal za nedolžnega očitanega kaznivega dejanja napeljevanja k storitvi kaznivega dejanja.

Za krivega pranja denarja in zlorabe položaja pa je sodišče obsodilo tudi njegovega brata, nekdanjega predsednika uprave Maksime Holdinga Nastjo Sušinskega, in mu prisodilo tri leta in devet mesecev zaporne kazni.

Do kaznivih dejanj je prišlo leta 2007 ob preprodaji 7,3-odstotnega deleža Istrabenza, ki ga je Pivovarna Laško prodala najprej hčerinski družbi Plinfin za 23 milijonov evrov.

Nato je pivovarna prodala Plinfin za vsega 7500 evrov Sportini, ta pa 1. oktobra 2007 za 24,9 milijona Microtrustu v lasti Nastje Sušinskega.

Istega dne je Microtrust prodal Istrabenzov paket Pom-Investu za 49,2 milijona in s tem zaslužil 24,3 milijona evrov, del dobička pa naj bi namenili tudi za provizijo Sportini.

Po mnenju tožilstva pa je sporno dejstvo, da je Pivovarna Laško, ki je glede omenjene prodaje že imela sklenjeno opcijsko pogodbo z Microtrustom, na opcijske pogodbe s Sportino kasneje vpisala isti datum, kot je bil na prvih pogodbah.

Sodni senat je vsakemu od obsojenih prisodil plačilo 35.000 evrov stranske denarne kazni. Bavčarju je naložil, da vrne nekaj več kot 21 milijonov evrov nezakonito pridobljenih sredstev, Kristjan Sušinski pa mora po odločitvi senata vrniti 3,5 milijona evrov.

"Zadeva je prekompleksna, dokazni postopek pa preobsežen, da bi podrobno razlagala, zakaj se je senat odločil, kot se je," je ob izreku sodbe pojasnila predsednica senata ljubljanskega okrožnega sodišča Vladislava Lunder. Po njenem mnenju pa sklenjenega kroga prodaje delnic od Pivovarne Laško do Microtrusta ni mogoče razumeti drugače kot resnega poslovnega namena za pridobitev premoženjske koristi.

Sodišče je presodilo, da je Šrot naklepno zlorabil položaj pri vodenju Pivovarne Laško. Bavčar je po mnenju senata Šrota napeljeval k temu dejanju, nato pa je, tako kot brata Sušinski, razpolagal z denarjem velike vrednosti, za katerega je vedel, da je bil pridobljen na nezakonit način.

Obsojeni so bili po izreku sodbe prvostopenjskega sodišča razočarani. Bavčar je dejal, da je pričakoval oprostilno sodbo, prepričan pa je, da je bil izrek sodbe "zelo zanimiv v tistem delu, kjer sodnica ni ugotovila in tudi ni ugotavljala škode za Pivovarno Laško, tudi ni navajala nobenih razlogov v tistem delu, kjer je bilo rečeno, da je sledila tožilcu".

Bavčarjev odvetnik Marko Bošnjak pa je po izreku sodbe poudaril, da niso "slišali nobenih razlogov, zakaj je bila izrečena takšna sodba oz. zakaj je sodišče sledilo tožilcu, kjer mu je sledilo".

Nad sodbo je bil razočaran tudi Šrot, ki se je prav tako spraševal, zakaj sodnica ni pojasnila, zakaj je skoraj v celoti sledila predlogu tožilca. Ponovil je, da je nedolžen, ker kot vodilni v Pivovarni Laško pri prodaji 7,3-odstotnega deleža Istrabenza ni storil ničesar nezakonitega.

Obtožnica zaradi domnevno spornega lastninjenja Pivovarne Laško, v katerem naj bi bile pivovarna in njene hčerinske družbe oškodovane za 109 milijonov evrov, in trgovanja z delnicami Istrabenza je bila vložena avgusta 2012.

Sodišče je nato obstoječo obtožnico razdelilo na dva dela, sojenje zaradi menedžerskega prevzemanja Pivovarne pa je sledilo sojenju v zadevi Istrabenz. Prav tako kot v prvem, je tudi v drugem sojenju na zatožno klop med drugim sedel Šrot.