Spomnimo: Musarjeva je leta 2015 v imenu svojega zasebnega zavoda Info Hiša organizaciji Rdeči križ Slovenije, kjer je bila tedaj predsednica, izdala fiktivni račun za pravno svetovanje v višini 778 evrov. Tega svetovanja v resnici njen zavod za RKS ni nikoli izvedel, pač pa je skušala Musarjeva na ta način dobiti izplačan honorar za poslovodenje (mesto predsednice) na RKS.
Ni sporen honorar na RKS, do katerega je bila upravičena, vendar gre v tem primeru za izdajo fiktivnega računa (ta ni izkazoval resnične vsebine) njenega zavoda. Na ta način »plačila honorarja« (namesto pravilno plačilo njej osebno) se je tudi izognila plačilu dohodnine in prispevkov za ZPIZ in ZZZS.
Notranja kontrola na RKS je tak način izplačevanja honorarja prek zasebnega zavoda ustavila, denar je bil vrnjen in plačilo nato izvedeno pravilno njej osebno. Toda izdaja fiktivnega računa za neobstoječe pravno svetovanje njenega zavoda in plačilo zanj sta bila pred tem že izvedena.
S tožilstva so pred nekaj dnevi sporočili, da se je tožilka za zavrženje ovadbe zoper predsednico odločila »zaradi ocene, da ni podan utemeljen sum, da je osumljena storila naznanjeno kaznivo dejanje«. To je glede na opisane okoliščine skrajno nenavadno, saj vse kaže ravno na utemeljenost suma o storjenem kaznivem dejanju ponareditev poslovnih listin (izdaja računa z lažno vsebino). Mimogrede, to kaznivo dejanje se kaznuje z zaporno kaznijo do dveh let. Kazenski pregon v tem primeru še ni zastaral.
Na okrožno državno tožilstvo v Ljubljani smo vprašali, na podlagi česa je tožilka ugotovila, da ni podanega utemeljenega suma za kaznivo dejanje ponareditev poslovnih listin? Katere okoliščine pri ravnanju Musarjeve v zvezi z lažnim računom kažejo, da ni utemeljenega suma za omenjeno kaznivo dejanje?
Vodja tega tožilstva Katarina Bergant pravi, da lahko na podlagi 14. člena državnotožilskega reda vodje okrožnih državnih tožilstev medijem samostojno posredujejo podatke o tem, ali določeno zadevo na tožilstvu obravnavajo in o stanju ter reševanju zadeve. »V skladu z istim odstavkom se obvestilo o prejeti zadevi lahko nanaša zgolj na navedbo kaznivega dejanja in sporočilo o izvedenih državnotožilskih ukrepih, zato vam odgovora ne morem podati.«
Slovenska javnost torej glede na določbe državnotožilskega reda ni upravičena izvedeti niti tega, zakaj natanko je bil ustavljen (pred)kazenski postopek zoper nekoga, ki opravlja funkcijo predsednika republike. Kljub temu, da vse okoliščine kažejo na to, da je oseba, ki je zdaj na najvišji politični funkciji, v preteklosti storila kaznivo dejanje ponareditev poslovnih listin.
Ni odveč opozoriti, da takšno tožilsko odrekanje pojasnil upravičeno pri ljudeh vzbuja občutek, da se državljani delimo na prvorazredne in drugorazredne ali še nižje razredne. Videz, da živimo v pravni državi, kjer smo pred zakonom vsi enaki, pa je še dodatno okrnjen.
