Velika noč v pričakovanju imenovanja novih nadškofov, a po Jamnikovem mnenju to za vernike ni bistveno
Velikonočni prazniki, ki predstavljajo temelj krščanske vere, letos v Sloveniji minevajo v pričakovanju imenovanja novega ljubljanskega in mariborskega nadškofa. Po mnenju ljubljanskega pomožnega škofa Antona Jamnika to delno vpliva tudi na vernike, saj so v pričakovanju, kdaj bo do imenovanja prišlo. Toda to ni bistveno, bistven je evangelij, ki je jedro njihovega verovanja, je za STA poudaril Jamnik. Kot pojasnjuje, se ne glede na dogajanje v vrhu slovenske Cerkve ljudje po župnijah zbirajo, molijo in praznujejo.
Anton Stres in Marjan Turnšek sta sicer z mesta ljubljanskega oziroma mariborskega nadškofa odstopila lani poleti. Kdaj bi bila lahko imenovana nova nadškofa, uradno ni znano. Kot pravi Jamnik, bodo o imenovanju v Rimu "pošteno premislili", ima pa občutek, da "se jim nič kaj preveč ne mudi".
Za posameznikovo vero in s tem tudi doživljanje praznikov torej po Jamnikovih besedah niso najbolj pomembni kadrovski zapleti v vrhu Cerkve na Slovenskem. Kljub temu pa imajo lahko posamezniki zelo pomembno vlogo, ker med ljudi "s svojim osebnim pričevanjem prinesejo evangelij - ne v pridigah in besedah, ampak z načinom življenja", pravi Jamnik.
Eden takšnih je papež Frančišek, ki je pred kratkim obeležil prvo obletnico pontifikata. "To, kar piše - da naj bi evangelij čim bolj živeli -, v zelo veliki meri tudi uresničuje," pojasnjuje Jamnik. Po njegovih besedah papež prinaša "veliko svežino v tem, da je treba presegati neko ideološko Cerkev, zaledenelo strukturo Cerkve in to, da je neka institucija sama sebi namenjena". "Ne da samo govori o tem, on to je," o papežu pravi Jamnik. Po njegovih besedah papež s svojimi sporočili nadaljuje tudi v času pred veliko nočjo - s tem, ko se je šel javno spovedat in ko bo danes med večerno mašo umil noge bolnikom rehabilitacijskega centra.
Ob praznikih si mnogi lahko privoščijo le malo materialnih dobrin
Na vprašanje, ali se verniki ob veliki noči danes osredotočajo na zunanja znamenja ali se jih dotakne tudi globlje sporočilo praznika, Jamnik odgovarja, da je to odvisno od človeka - nekdo bo morda ostal pri tem zunanjem, nekdo bo šel globlje, bo prejel zakramente in obiskal obrede. To, da se kupi šunko, potico in pirhe, po njegovem mnenju ni slabo, če imamo pravo mero in če se to združuje z vsebino. Tudi v vsem tem materialnem je gotovo nekaj duhovnega, poudarja Jamnik.
Škof obenem opozarja, da si mnogi danes lahko privoščijo le malo materialnih stvari, zato je prav, da smo v svoji okolici na to pozorni in da komu tudi kaj podarimo. Poglobitev v vero lahko po njegovih besedah marsikomu v stiski pomaga. A so, kot je opozoril, lahko prazniki za mnoge še bolj zahtevno obdobje, še posebej, če se čutijo osamljene. "Ob duhovnem življenju človek potrebuje tudi čisto konkretno človeško oporo; vera ni abstrakcija, ampak je to, da skušamo opaziti drugega," pojasnjuje Jamnik. Ob tem spodbuja, da v prazničnih dneh obiščemo osamljene in ljudi v stiskah.
Po Jamnikovem mnenju v Sloveniji primanjkuje strpnosti
Jamnik ob prazniku velike noči želi, da bi ljudje doživeli velikonočno upanje, da bi bila med njimi veselje in razumevanje. Velikonočno vstajenje ni samo neka preteklost, je nekaj, kar se dogaja danes, je dejal o prazniku. Kot pravi, je velika noč kljub nekaterim težavam in turbulencam na družbenem ter tudi cerkvenem področju praznik upanja.
Jamnik v zvezi z aktualnimi razmerami v družbi pravi, da je treba presegati "arogantni dogmatizem in moraliziranje". Po njegovem mnenju se prevečkrat dogaja, da smo prepričani o tem, kaj je prav in kaj ni prav, kaj kdo sme in česa ne sme. "Jezus nam je zgled v tem, kako človeka srečamo in poslušamo ter spoštujemo njegovo svobodo in njegove odločitve," je dejal škof.
Po njegovem mnenju v Sloveniji primanjkuje strpnosti. "V neki moderni, demokratični, liberalni družbi je spoštovanje pluralnosti, različnih pogledov na področju verovanja, šolstva, kulture, zdravstva, družbenega življenja nekaj popolnoma normalnega oziroma se po tem šteje tudi kvaliteta demokracije," pravi škof. Kot meni, imamo v Sloveniji glede tega "še veliko otroških bolezni". Tako bo po njegovem mnenju potrebno še veliko politične kulture. "Ne samo govorjenja o tem, ampak da tudi v resnici to čim bolj živimo in uresničujemo," je poudaril.
Ob praznikih, kot so tudi velikonočni, je lahko še več izražanja nestrpnosti do drugače mislečih. Toda po Jamnikovem mnenju se ob praznikih vendarle razkriva, da je človek v svojem jedru dobro bitje. Praznike vsak na svoj način ovrednoti, mnogi si med njimi vzamejo čas za bližnje, kar je po škofovih besedah zelo pomembno. "Kadar človek naredi nekaj lepega, dobrega in z ljubeznijo, je to dejanje zapisano za večnost. Prepričan sem, da bo to v teh dneh vsakdo na svoj način naredil," je še dejal za STA.