nevihta, strele Svet24.si

Maj prinaša plohe in nevihte. V teh krajih bo ...

azijski sršen, invazivna vrsta Svet24.si

Škodljivi azijski sršen je že pri naših ...

kres, ogenj, prvi-maj, kresovanje Necenzurirano

Živel 1. maj ali kako normalizirati nenormalno

festival svobode gibanje svoboda zbiljsko golob pl Reporter.si

Golobovo napihovanje z dvema mandatoma, v katerih ...

doncic dallas Ekipa24.si

Dončić je razkril, kaj se dogaja z njegovim ...

marko in jerneja Njena.si

Poroka na prvi pogled: Trk realnosti takoj po ...

oblak danilovic Ekipa24.si

Takšnega Oblaka ne poznamo! Njegova izbranka je ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Šircelj v DZ: Kdo bo plačal pogrebne stroške za Factor banko in Probanko?

Deli na:
Šircelj v DZ: Kdo bo plačal pogrebne stroške za Factor banko in Probanko?

Foto: Bobo

DZ je danes na izredni seji začel obravnavo problematike reševanja Probanke in Factor banke. Sklic seje so zahtevali poslanci SDS, ki se jim ne zdi prav, da se denar davkoplačevalcev porablja za sanacijo zasebnih bank. Državljani bodo plačali vse napačne odločitve uprav, nadzornikov, nadzornih organov, je opozoril Andrej Šircelj (SDS).

Banka Slovenije se je po besedah guvernerja Boštjana Jazbeca za nadzorovano likvidacijo Probanke in Factor banke odločila, da ne bi ogrozili celotnega bančnega sistema. Preostale banke bi morale zagotoviti več 100 milijonov evrov, ki pa jih nimajo, je v DZ, ki danes obravnava problematiko likvidacije obeh bank, dejal Jazbec.

"V primeru stečaja Probanke in Factor banke bi prišlo do prevelike obremenitve za finančno stabilnost v preostalem delu bančnega sektorja, ki ni v najboljšem stanju," je na izredni seji DZ, katere sklic je zahtevala poslanska skupina SDS, pojasnil guverner Banke Slovenije. V tem primeru bi bile do konca postopka stečaja zamrznjene vse vloge nad 100.000 evrov, med katerimi pa so tudi vloge države in občin, predvsem primorskih in štajerskih.

V obeh bankah je za 631 milijonov evrov depozitov, od tega je zajamčenih vlog pod 100.000 evrov za 400 milijonov evrov, denar za njihovo izplačilo pa bi morale denar prispevati ostale banke v Sloveniji. "Banke tega denarja nimajo, zato bi ga v vsakem primeru morala zagotoviti država," je dejal Jazbec.

Ukrepanje Banke Slovenije je bilo tako usmerjeno predvsem v zagotavljanje varnosti varčevalcev v obeh bankah. Probanka in Factor banka imata skupaj 35.000 varčevalcev, katerih vloge v povprečju znašajo 11.000 evrov.

Tako stečaj kot likvidacijo obeh bank bi v vsakem primeru plačali davkoplačevalci, je ponovil Jazbec in dodal, da so se za nadzorovano likvidacijo odločili zgolj z vidika finančne stabilnosti in čim manjših stroškov za davkoplačevalce.

Ob tem je spomnil, da takoj ob odločitvi za nadzorovano likvidacijo obeh bank ni bilo slišati nobenih komentarjev. "Večina kritikov naše odločitve se je pojavila šele v ponedeljek popoldne, ko so ugotovili, da ni pritiska na ostale banke in je finančna stabilnost zagotovljena," je dejal.

Ali je finančna stabilnost zagotovljena, Jazbec še ne ve, saj stresni testi v bankah še potekajo. "Do tedaj pa je to po mojem mnenju edina pravilna odločitev, ki omogoča tudi čiščenje bilanc slovenskih bank ter daje vsaj malo možnosti za oživitev gospodarske rasti," je poudaril.

Jazbec je še zagotovil, da bo Banka Slovenije izpolnila vse zahteve, ki ji jih bo naložil DZ, vendar pa ji posredovanje nekaterih podatkov preprečuje zakon o bančništvu. Pobudniki seje namreč med drugim zahtevajo dokumentacijo o nadzoru obeh bank ter poimenski seznam oseb z depoziti nad 100.000 evrov ter izplačil nad tem zneskom.

Finančni minister Uroš Čufer pa je pojasnil, da so imeli na voljo le dve slabi izbiri: stečaj obeh bank ali nadzorovano likvidacijo, tretje možnosti ni bilo. "Tehtali smo med tem, kaj je manjše zlo," je dejal in dodal, da bi bili stroški v obeh primerih primerljivi. Pravzaprav so v primeru nadzorovane likvidacije stroški nekoliko manjši.

Šircelj: Pri postopkih stečaja in likvidacije ni več bančne tajnosti

Banka Slovenije je odločitev o uvedbi postopka nadzorovanega prenehanja poslovanja Probanke in Factor banke sprejela 6. septembra. Za zagotavljanje likvidnosti in solventnosti obeh bank ji je država izdala 1,03 milijarde evrov jamstva, v obe banki pa sta takoj prišli izredni upravi.

Gre za razmeroma majhni banki, ki imata manj kot štiri odstotke slovenskega bančnega trga; če bi se taka rešitev uporabila za vse banke v Sloveniji, bi to pomenilo zadolžitev za 14 milijard evrov, je opozoril Šircelj. A tega denarja Slovenija nima in ne more dobiti na mednarodnih finančnih trgih.

Nadzorovana likvidacija pomeni, da bosta obe banki postopoma izstopali s trga na podlagi posebnega programa. S trga izstopata zaradi nelikvidnosti, saj nista imeli in nimata dovolj denarja, da bi poplačevali svoje obveznosti, je pojasnil Šircelj in dodal: "Nič takega, dve banki sta šli k vragu in imata pravico, da gresta k vragu. Vprašanje je le, kdo bo plačal te pogrebne stroške."

Znano je, da so se v teh bankah financirale tudi določene privatizacije podjetij in je šlo za klientelistične povezave, je dejal in opozoril, da denar davkoplačevalcev ni namenjen reševanju bančnega banditizma.

Namen današnje izredne seje je na konkretnih primerih teh dveh bank ugotoviti, kakšno je stanje v bančnem sistemu in kako varen je, je pojasnil Šircelj. V SDS zahtevajo poročilo z razlogi za likvidacijo Probanke in Factor banke, poimenski seznam oseb z depoziti nad 100.000 evrov ter izplačil nad tem zneskom, sprejem zakonodaje, s katero se bodo zamrznile vse vloge lastnikov, članov uprav, nadzornikov in z njimi povezanih oseb, ter dokumentacijo v zvezi z nadzorom.

Ob tem je vnaprej zavrnil pojasnila, da teh podatkov ni mogoče posredovati zaradi bančne tajnosti. Pri postopkih stečaja in likvidacije ni več bančne tajnosti, je dejal. Če bodo državljani s svojim davki in prispevki reševali tudi zasebne banke, potem bodo zahtevali tudi odgovornost nadzornikov, uprav, lastnikov, je naštel Šircelj.