Gorenak je na tiskovni konferenci povedal, da imajo izjemno veliko gradiva za sejo in predstavil nekaj izpostavljenih primerov.
Pri sodno zaključenih primerih je izpostavil primer deložacije družine Vasrksič, ki mu je sodišče zaradi 125 evrov dolga zaplenilo hišo, jo prodalo za pol takratne vrednosti, ga nasilno izselilo, po postopku na Evropskem sodišču za človekove pravice pa Slovenija Vaskrsiću dolguje 85.000 evrov.
Leta 2010 so v preiskavah zoper tedanjega poslanca SNS Srečka Prijatelja policisti med drugimi pridržali tudi župana Murske Sobote Antona Štihca, ki je bil nekaj ur zaklenjen v pisarni, brez možnosti telefoniranja in obveščanja kogarkoli, pa ni bil preiskovanec, temveč je bila preiskovanec občina, je poudaril Gorenak. Spomnil je, da zoper Štihca ni bila podana niti kazenska ovadba. Akcijo je za nameček vodil Aleksander Jevšek, ki je nekaj let kasneje zmagal na županskih volitvah v Murski Soboti. Šlo za čisto politično zlorabo policije ter njenih pooblastil tudi v osebne namene, je prepričan Gorenak.
Izpostavil je tudi dvojna merila pri kaznih zaradi nezakonitih nakazil za volilne kampanje. Podjetje Eko-park, ki je nakazalo 1500 evrov volilni kampanji Danila Türka je bilo kaznovano z opominom, društvo, ki je volilni kampanji mariborskega župana Fištravca nakazalo 100 evrov pa je dobilo 5000 evrov kazni.
Primerjal je odnos pravosodja do Franca Kanglerja in Zorana Jankovića. Zoper prvega je že 13 postopkov padlo na sodiščih. vsega skupaj pa ima okoli 20 kazenskih ovadb. Po drugi strani v postopkih zoper Jankovića zadeve padajo še preden sploh pridejo na sodišče. »In tako niti ni čudno, da se ta gospod smeji in pravi, da je proti Janši in zato ne bo nikoli obsojen,« je ogorčen Gorenak.
Tožilka Dragica Kotnik je bila suspendirana, ko je globlje raziskovala zadevo Baričevič, izpostavlja poslanec. Navaja sporni primer ekspresnega imenovanja Boštjana Škrleca, kjer sta zaradi zlorabe položaja ovadena nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar in nekdanji generalni državni tožilec Zvonko Fišer.
Gorenak se je obregnil tudi ob izjavo pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, da bodo letele glave, če ne bo postopek zoper Igorja Bavčarja izpeljan do konca. Kako bi reagirala javnost, če bi jaz to izrekel kot minister, sprašuje Gorenak, ki meni, da gre pri tem za političen pritisk ministra na pravosodje.
Na seji želi SDS izpostaviti še primer prisluhov glede dogovarjanj o incidentih v Piranskem zalivu, kjer je bil po Gorenakovih besedah nekdanji premier Tone Rop nagrajen s položajem podpredsednika Evropske investicijske banke. »Pa Milan M. Cvikl, ki je vodil preiskovalno komisijo v državnem zboru v zadevi Patria in je bil tudi so-izvoznik afere na Finsko, potem je prišla ta afera v Slovenijo, in je vplivala na vse volitve od leta 2008 dalje, in Milan. M Cvikl je bil nagrajen, da je postal član Evropskega računskega sodišča z 22.000 evri plače,« je dejal Gorenak.
Glede afere farmacevtka Gorenak pravi, da se mu umik izjav farmacevtke iz spisa Zorana Jankovića ne zdi normalen. Izpostavil je, da so Francu Kanglerju sodili na temelju prisluhov, ki so bili starejši od dveh let. »Se pravi, zoper Franca Kanglerja lahko sodijo s prisluhi, ki so stari več kot dve leti, zoper Zorana Jankovića pa ne. To je spet nenormalno.«
V SDS državnemu zboru predlagajo sprejetje treh priporočil:
1. Državni zbor priporoča Vladi RS, da v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve – policijo, Vrhovnim državnim tožilstvom in Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije v roku treh mesecev pripravi poročilo z analizo o pravnomočno zaključenih primerih, kjer je bilo s strani Vrhovnega sodišča RS, Ustavnega sodišča RS ali Evropskega sodišča za človekove pravice ugotovljeno, da so bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, in z njim seznani Državni zbor RS.
2. Državni zbor RS priporoča Vladi RS, da v omenjenem poročilu z analizo predlaga tudi rešitve, s katerimi bi zagotovili dejansko pošteno, nepristransko in neodvisno obravnavo posameznikov v predkazenskem postopku, kot tudi neodvisno in pošteno sojenje, sojenje v razumnem roku ter s tem enakost pred zakonom za vse.
3. Državni zbor RS priporoča Vladi RS, da v sodelovanju z Vrhovnim sodiščem RS analizira odgovornost posameznih funkcionarjev in drugih odgovornih oseb ter v skladu z zakonom sproži ustrezne postopke za njihovo razrešitev.
Gradivo za sejo je dosegljivo na TEJ POVEZAVI
