Šircelj: Proračun je računovodski dokument, brez dolgoročne vizije

»Ta proračun je računovodski dokument, ki nam ne daje nobenih informacij o prihodnjem razvoju. V proračunu ni enega dolgoročnega ukrepa, niti ene sistemske rešitve, niti ene investicije, ki bi povečala BDP, ali pa zaposlenost in ki bi Sloveniji v prihodnje zagotovila boljše stanje na ekonomskem in finančnem področju,« je povedal poslanec SDS Andrej Šircelj. Izpostavil je, da se sicer povečuje postavka za spodbujanje konkurenčnosti v letu 2016, kjer se namenja skoraj 21 milijonov evrov več kot v letu 2015, vendar pa ta številka pade v letu 2017. »Torej ni videti neke politike, ki bi pomenila, da bi se konkurenčnost dvignila, gre le za igro številk, kjer se ne bo nič zgodilo.«

Po njegovi oceni podobno velja za področje investicij, kjer le-teh v proračunu pravzaprav ni videti. Šircelj meni, da Slovenija ne bo počrpala vseh evropskih sredstev, ki jih ima na voljo, tudi zato, ker ima nova finančna perspektiva drugačna pravila, kot jih je imela stara in ker morajo določene investicije biti opravljene do konca leta 2018, da bomo sploh upravičeni do nadaljnjega črpanja v letu 2020. »Torej vmes je faza, kjer se pregleda, kaj je država naredila in kaj ne. In vlada ni pripravila programskih dokumentov oziroma v proračunu ni vseh potrebnih postopkovnih dokumentov za izvajanje kohezijskih projektov,« je dejal poslanec SDS Šircelj.

Po besedah poslanca je tudi nujno potrebno izvesti investicije v promet in prometno infrastrukturo, npr. v tretjo razvojno os, »ki bo zagotovila, da bo del gospodarstva na tem območju povezan.« Šircelj ob tem tudi opozarja, da v proračunu ni predvidenih nobenih investicij v  regionalne in magistralne ceste, prav tako pa ne v projekte, ki so bili zaradi finančne krize zaustavljeni in ki bi se sedaj morali nadaljevati. Ob tem je poslanec izpostavil področje Tolminskega ter slabe infrastrukture na posameznih predelih, pri čemer je opozoril, da tu ne gre le za težavo z infrastrukturo, temveč tudi s tem povezanimi delovnimi mesti.

Šircelj je spregovoril tudi o poplačilu nekdanjih varčevalcev NLB, pri čemer meni, da je odločbe ESČP treba spoštovati, obenem pa je izpostavil tveganje, da bi prišlo tudi do poplačila terjatev za vnovčena poroštva, ki so bila izdana Probanki in Factor banki na podlagi posebnega zakona.