Vlada namerava v letu 2017 nadaljevati z zmanjševanjem proračunskega primanjkljaja. Potem ko ga naj bi se prihodnje leto znižal na 839,3 milijona evrov oz. 2,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je za leto 2017 načrtovan v višini 717,8 milijona evrov, kar je 1,74 odstotka BDP.
Odhodki, ki se bodo že leta 2016 zmanjšali za več kot 300 milijonov evrov, se bodo v letu 2017 še za dodatnih več kot 100 milijonov evrov in so načrtovani v višini 9,4 milijarde evrov. "Dosledno bomo sledili politiki varčevanja, ki nam jo zapoveduje Bruselj," je vladi očital Luka Mesec (ZL), ki je še opozoril, da pa se vlada ni potrudila povečati prihodkov.
V ZL si želijo bolj pravičen davčni sistem - takšnega, ki bi manj obremenjeval delo in tiste z najnižjimi prejemki, bolj pa kapital in premožnejše. Tako bi dobili denar za zagotavljanje boljše zdravstvene in socialne oskrbe ter za ukrepe, ki bi državi pomagali pri stabilizaciji rasti, je predlagal Mesec.
"Ne vidim niti enega cilja, kaj želi ta vlada doseči," je dejal tudi Andrej Šircelj (SDS). Kot enega od ciljev je predlagal, naj se ustavi zadolževanje, a, kot kaže, se to ne bo zgodilo.
Urška Ban (SMC) je odgovorila, da Slovenija uspešno znižuje proračunsko porabo. Stroški za odplačevanje dolga so še vedno visoki, leta 2016 bodo denimo nekaj višji od ene milijarde evrov, nato pa se bodo zniževali le postopno. Hitrejše zniževanje stroškov za obresti bi pač ogrozilo razvojni del proračuna, je opozorila.
Erika Dekleva (SMC) je potrdila navedbe opozicijskih poslancev, da je proračun varčevalen. Vendar pa zagotavlja tudi visoko raven socialne varnosti, je poudarila. Sredstva za te namene so celo višja kot v časih pred krizo.
Marko Pogačnik (SDS) si želi proračun, ki bo ciljno obarvan, bolj pogumen in prijazen do gospodarstva. V nasprotnem primeru lahko pričakujemo, da se bodo podjetja odločala za selitev iz Slovenije, je opozoril.
"Če podjetniki ne zaupajo v varnost države, ne bodo investirali in ne bodo zaposlovali, posledično ne bo blaginje ljudi," je nadaljeval Branko Grims (SDS). Ugotovil je, da je bil občutek varnosti v Sloveniji doslej izjemen, zato se je na področju varnosti varčevalo. A to se je z migrantsko krizo spremenilo, zato bi morala vlada za zagotavljanje varnosti predvideti več denarja. "Brez varnosti pa razvoja ne bo," je ponovil.