Vložitev pobude predstavlja prvi korak, da bo DZ lahko sprejel predlog sprememb, ki predvideva spremembo definicije minimalne plače, je v imenu sindikalistov dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).
Predvideni izvzem dodatkov za nočno, nedeljsko in praznično delo, tako da bodo delodajalci te dolžni prejemnikom minimalne plače plačevati posebej, bo po njegovih besedah popravil "veliko krivico".
"Krivica je v tem, da tisti, ki nimajo minimalne plače, pa delajo ponoči, med prazniki, ob nedeljah, imajo pravico do dodatka za posebne pogoje dela, medtem ko tisti, ki prejemajo minimalno plačo, te pravice nimajo," je ponovil.
Predsednik DZ Milan Brglez bo moral zdaj najpozneje v sedmih dneh določiti 60-dnevni rok za zbiranje overovljenih podpisov. Sindikati bodo namreč za vložitev predloga zakona v parlamentarni postopek potrebovali najmanj 5000 overovljenih podpisov volivcev.
Kot kaže, to zanje ne bo težka naloga, saj so danes s seboj prinesli 29.654 neformalnih podpisov podpore. Ti so, tako Semolič, zelo pomembni, "saj sporočajo, da podpisniki podpirajo to akcijo".
Ob tem je pojasnil, da so pripravljeni na delo, ki jih čaka z zbiranjem overovljenih podpisov in prepričevanjem poslancev, da glasujejo za predlagane spremembe.
"Mi se želimo pogovarjati z vsemi poslanskimi skupinami, ki nam želijo prisluhniti," je dejal v tej luči in potrdil, da so pogovori že stekli in bodo potekali še nekaj dni. Že danes so se ob 14. uri v DZ dobili s poslanci največje parlamentarne stranke SMC.
Prva poslanka SMC Simona Kustec Lipicer je pred srečanjem novinarje v DZ spomnila, da so se koalicijske stranke v koalicijskem sporazumu zavzele za institut minimalne plače. Poslanci SMC bodo zato podrobno prisluhnili tako sindikalnemu predlogu kot pozneje predlogu "javnofinančne strani" - torej finančnega ministra Dušana Mramorja - in gospodarstva, je napovedala.
"Ko bodo na mizi vsi predlogi socialnih partnerjev, verjamem, da bomo našli rešitev, s katero bomo lahko zadovoljili vse vpletene strani in delali naprej za boljše pogoje ter večje spodbude in izzive," je bila optimistična. Skladno s tem se je zavzela za kompromis.
Zatrdila je še, da je SMC pozorna na socialno noto in izenačevanje pogojev za vse delavce.
Mramor, ki prihaja iz ministrske kvote SMC, je medtem že dejal, da se minimalna plača ne sme zvišati niti za en evro.
Semolič je na te besede danes odvrnil, da s predlogom sprememb zakona ne predvidevajo avtomatičnega zvišanja minimalne plače. "To, kar počenjamo, ne pomeni a priori dviga vseh minimalnih plač, temveč ga bo deležno izjemno majhno število, ki čuti velike krivice," je opozoril.
Po njihovih izračunih je v Sloveniji 40.000 prejemnikov minimalne plače, a vsi ne delajo ponoči, ob nedeljah in ob praznikih. V javnem sektorju naj bi tako spremembe proračun na letni ravni stale 60.000 evrov.
Osebno ga sicer "agresivnost" finančnega ministra ne preseneča. "Pričakovali bi več socialne občutljivosti - ne glede na to, da gre za finančnega ministra," je poudaril.
In kaj v tej luči pričakujejo od SMC? "Še vedno upam, upanje pa je minimalno, da v tej državi nimamo samo ministra za finance, ker potem ne rabimo ne DZ, ne strank, temveč samo enega človeka, ki bo od A do Ž diktiral, kako naj živimo. Tako pa ne more biti," je opozoril.
Kot je znano, so do predloga sindikatov kritični tudi delodajalci, ki svarijo pred morebitnim odpuščanjem.
Prvi mož ZSSS je v tej luči pojasnil, da se sindikati s predlaganimi spremembami borijo za ljudi, "ki opravljajo najtežja, najgrša dela, za snažilke, medicinske sestre, bolničarke, varnostnike". Delodajalcem, ki bi jih uničil en evro na uro, po njegovem mnenju ni pomoči.
"Naj raje odreagirajo na druge stvari, na njihove odpravnine, denar, ki gre v banke, ki gre za plače v DUTB. V teh primerih so pa tiho. Je že prav, kar počnemo," je sklenil.