Delodajalci izzvali Šarca: Naj pove, kaj misli s tem, da podpira socialni dialog

Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole je po včerajšnji seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) za STA poudaril, da je bil socialni dialog v času te vlade "popolnoma izigran" in da je ESS postal "farsa", saj socialni partnerji obravnavajo le še obrobne zadeve, medtem ko pri odločilnih zakonih nimajo nobene besede več.

Po Smoletovih besedah se je začelo z lanskim sprejetjem novele zakona o minimalni plači, ki zvišuje to plačo in iz nje izključuje vse dodatke.

Nadaljevalo se je s predlogom novele zakona za uravnoteženje javnih financ, ki predvideva izboljšanje plačila študentskega dela oz. položaja študentov. Tudi ta predlog je bil v DZ vložen mimo ESS, pristojni parlamentarni odbor pa naj bi ga obravnaval oktobra.

Neusklajen s socialnimi partnerji je bil vložen tudi predlog dopolnitve zakona o delovnih razmerjih (ZDR), ki predvideva, da bi bili vsi starši upravičeni do dodatnega dne plačane odsotnosti z dela zaradi spremstva otroka na prvi šolski dan. Kolegij predsednika DZ je minuli teden obravnavo tega predloga sicer zavrnil.

Piko na i predstavlja sredin začetek parlamentarne poti predloga sprememb zakonodaje, ki ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, je dejal Smole.

Generalni sekretar ZDS je izpostavil, da kljub pomembnosti teh zakonov niso dobili nobenega gradiva, analiz, izračunov, "na osnovi katerih bi lahko razpravljali, kaj šele o njih odločali". "Socialni dialog je mrtev," je bil oster.

Vsem omenjenim zakonom oz. zakonskim predlogom je sicer skupno, da jih je v parlamentarni postopek poslala Levica.

Ministrica za delo Ksenija Klampfer je po seji ESS za STA dejala, da je Levico že večkrat opozorila, "da se tako ne dela".

Da se v DZ vlaga zakonodaja, ki ni predmet usklajevanj na ESS, moti tudi predstavnike sindikalnih organizacij, je za STA povedala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič in dodala, da je sama zato odstopila kot predsednica ESS.

Predsedniki sindikalnih central so popoldne na predsednika vlade Šarca naslovili odprto pismo, v katerem so zapisali, da z zaskrbljenostjo spremljajo nastajanje, usklajevanje in usodo nekaterih zakonskih sprememb, ki imajo pomemben vpliv na zaposlene, in posledice, ki jih ima to za socialni dialog.

Tudi sami ugotavljajo, da se pojavlja vedno več zakonskih predlogov, "ki neposredno urejajo vsebine, ki bi morale biti na mizi ESS". Poleg ZDR in sprememb zakonodaje, ki ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, so omenili še predlog zakona o ukrepih za uravnoteženje proračuna za 2020 in 2021, ki ga je pripravila vlada in je sprva omejeval tudi izdatke, povezane s socialnimi transferji.

Pri tem so poudarili, da so bile vsebine teh zakonov, do katerih se ob tej priložnosti niso želeli opredeliti, v preteklosti vedno predmet socialnega dialoga.

Delodajalci sicer pravijo, da je zdaj na potezi premier Šarec. "Naj Šarec pove, kaj misli s tem, da podpira socialni dialog," je pozval Smole. "Eno so besede, drugo dejanja," je bil kritičen. Na vprašanje, kaj pričakujejo oz. v katerem primeru se bodo vrnili nazaj za mizo ESS, je odvrnil, da ne ve, "če in kdaj". Vse je odvisno od predsednika vlade, je dejal in dodal: "Imamo dovolj. Nočemo biti samo opazovalec in delovati pod neko krinko socialnega dialoga."

Tudi sindikati so premierja pozvali, naj zagotovi, da bodo lahko socialni partnerji sodelovali pri pripravi in usklajevanju zakonodaje s področja dela ESS. "Socialni dialog v Sloveniji je bil pogosto pred težkimi preizkušnjami, vendar je v odločilnih trenutkih vedno odigral pozitivno vlogo, socialni partnerji pa smo o veliki večini ključnih vsebin uspeli doseči soglasje. Vendar je za to pomemben tudi angažma vlade, ki koordinira ta socialni dialog," so mu položili na srce.

Zavzeli so se še za to, da bi Šarec sklical sestanke z vsemi člani ESS. "Do takrat pa vas pozivamo, da storite vse, kar je v vaši moči, da koalicijske stranke ne bodo podpirale predlogov zakonov, ki niso usklajevani v socialnem dialogu, kljub temu, da bi morali biti," so sklenili.

V koalicijskih vrstah so med drugim izrazili obžalovanje, da se je prekinil socialni dialog, ob tem so kritični tudi do Levice, ki po njihovi oceni zanemarja pomen socialnega dialoga.

V Levici so medtem med drugim poudarili, da ne morejo biti krivi za prekinitev socialnega dialoga, saj da stranka ni partner ESS. "Mislim, da gre tukaj za iskanje izgovorov, da se socialni dialog ruši s strani delodajalcev, ki so v zadnjem letu zelo jasno pokazali, da ne bodo dopuščali nobenega premika na boljše, predvsem za delavce," je bil oster vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec.

Na dogajanje se je ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku odzval tudi premier Šarec. Kot je poudaril, z zadevo sicer še ni podrobno seznanjen, a je socialni dialog zelo pomemben "in zagotovo ni dobro, če se zakone sprejema mimo Ekonomsko-socialnega sveta". Sam se je zavezal spoštovanju socialnega dialoga, enako pričakuje tudi od drugih.

"Ne moremo sprejemati zakonov tako, kot nekomu ustreza. Znano mi je, da Levica seveda ni naklonjena Ekonomsko-socialnemu svetu, kadar gre za vprašanja, s katerimi se sindikati strinjajo, vendar pa svet tvorijo trije partnerji in pričakujem, da bo socialni dialog vedno tekel," je dejal in dodal: "Kdor misli, da bo delal mimo Ekonomsko-socialnega sveta, kot je bilo to pri minimalni plači - kar je bil precedens in se ne sme več ponoviti - se moti," je dodal.