Kot so zapisali v izjavi, ki sta jo podpisala vodji pogajalskih skupin Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek, jih je vlada 19. maja prek medijev seznanila, da enostransko končuje pogajanja o plačah, čeprav se je v dogovoru konec lanskega leta zavezala, da bodo v prihodnjih treh letih postopno odpravili še veljavne varčevalne ukrepe.
"Z enostranskim izstopom iz pogajanj, ki jih hoče vlada nadomestiti s spreminjanjem pogojev in vrednotenjem dela v javnem sektorju s politično večino v DZ, je bila zaposlenim odvzeta pravica do pogajanj, do enakopravnega socialnega dialoga in možnosti vplivanja na plače in pogoje dela," so opozorili v sindikatih.
Dodali so, da je vlada z "arogantno, oblastniško gesto zavrgla dolgoletno tradicijo in raven socialnega dialoga, ki je Slovenijo umeščal med države tradicionalnih demokracij, in nas približala perifernim vzhodnoevropskim državam, ki si prizadevajo izničiti vpliv sindikatov, da bi si olajšale pot v avtoritarnost".
Po mnenju sindikatov je povsem očitno, da se je vlada za izstop iz pogajanj in opustitev socialnega dialoga odločila zavestno in se je na to pripravljala dlje časa. Pri tem so med drugim izpostavili, da je vlada kljub opozorilom sindikatov z vsebinsko zahtevnimi pogajanji zavlačevala do marca, v pogajanjih pa trmasto vztrajala in zavračala kakršno koli popuščanje, čeprav so sindikati dvakrat zapored odstopili od svojega predloga in izpostavljali pripravljenost za iskanje kompromisa.
Poleg tega je po njihovih navedbah kljub vsebinsko jasnemu pogajalskemu okviru, da se dogovorijo o postopni odpravi še veljavnih ukrepov, v pogajanja vsiljevala ponovno zamrznitev napredovanj v plačne razrede in nazive, ki so jo z dogovorom odpravili šele konec lanskega leta.
Na vse omenjeno in posledice nesprejemljivega ravnanja vlade so opozorili tudi premiera Mira Cerarja, a od njega do danes niso prejeli odgovora. Ob tem so v sindikatih napovedali, da je protest začetek zaostrovanja sindikalnih aktivnosti, in poudarili, da zaposleni v javnem sektorju ne zahtevajo nikakršnega novega zvišanja plač, nobene dodatne koristi, zahtevajo izključno pravico do pogajanj in spoštovanje podpisanih pogodb.
Vlada se je 19. maja seznanila s pogajanji z javnim sektorjem in ugotovila, da v roku niso dosegli dogovora. Kot je po seji pojasnil minister za javno upravo Boris Koprivnikar, bodo zato nadaljevali z usklajevanjem sistemskih zakonov, ki bodo tudi prinesli določene učinke, nato pa se bodo vrnili k pogajanjem o sproščanju še veljavnih omejitev pri plačah.
Sistemski zakoni naj bi bili v vladni obravnavi v drugi polovici junija. Če se sindikati o predlaganih popravkih plačne zakonodaje ne bodo želeli pogovarjati, pa se bo pač vlada morala odločiti, ali bo pri njih vztrajala in jih predložila v odločanje DZ, je v preteklih dneh še pojasnil Koprivnikar.