"Danes smo se zbrali zato, da še enkrat odločno opozorimo vlado, da pot, ki si jo je zbrala za razprodajo dobrih podjetij, ni prava. Škodljiva je ekonomsko in socialno. To je pot, katere največja žrtev bodo zaposleni," je v nagovoru zbranih poudaril predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič.
Ob tem je politike, ki privatizacijo zagovarjajo z argumentom, da jo je treba izpeljati zaradi verodostojnosti, vezane na obljube tujini, opozoril na zaveze, ki so jih državljanom dajali pred volitvami. Kot je spomnil, tedaj ni nihče zagovarjal "razprodaje". Politiki po njegovih besedah zato verodostojnost izgubljajo "med nami, ki tu živimo, in izguba te verodostojnosti je hujša".
Da ni sprejemljivo, da vlada "brezglavo razprodaja podjetja", se je strinjal tudi predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj. Državljanom bi morala povedati, kaj bodo imeli od tega, je ocenil. "Ali bomo imeli več delovnih mest, bomo bolje živeli, bo kakšna nova cesta, železnica, bodo manjše vrste v bolnišnicah, bo bolj kakovostno javno šolstvo? Nič od tega ne vemo, zgolj to, da se bo zgodil vesoljni potop, če ne bomo prodali," je bil kritičen.
Vprašal se je tudi, kdo bo imel koristi od prodaj. Boji se, da zasebni kapital in finančne institucije, slovenski posredniki in vlada, "ki jo bodo v Bruslju veliki fantje potrepljali po rami in rekli: 'Pridni.'".
Predsednik Slovenske zveze sindikatov Alternativa Zdenko Lorber je prodaje s seznama 15 podjetij označil za divjo privatizacijo. To mnenje je delil prvi mož Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Janez Posedi: "V teh dneh teče velik boj kapitala za našo bodočnost, zanima ga naša infrastruktura, to so ceste, zrak, voda in na koncu nam ne bo ostalo nič. Uprimo se!" je pozval.
"Na koncu bomo Hlapci. Hlapci rojeni in hlapci bomo ostali," se je na Cankarja naslonil Franc Zupanc iz Zveze delavskih sindikatov Slovenije - Solidarnost. "Danes nas je nekaj 200, naslednjič nas mora biti nekaj stokrat več," je pozval.
"S tako lahkoto, kot danes razprodajajo naša podjetja, s tako lahkoto bodo prodali tudi našo državo. Sram naj jih bo," je bil jezen predsednik Konfederacije novih sindikatov Slovenije (KNSS) Neodvisnost Drago Lombar. "Če rečemo, da moramo prodati, ni privatizacija, temveč kapitulacija," ga je dopolnil predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Peter Majcen.
Vseh sedem predsednikov sindikalnih central je pričakovalo, da jih bo po protestnem shodu sprejel predsednik vlade, a se to ni zgodilo, kar jih je razočaralo. Namesto Cerarju so zahteve predali državnemu sekretarju Slapniku. Po tem srečanju so izrazili mnenje, da očitno ni resne pripravljenosti da se nesoglasja reši s pogovori, da pa zapiranje možnosti dialoga odpira vrata stopnjevanju konflikta.
Slapnik je po sprejemu sindikalistov pojasnil, da premier danes "preprosto ni utegnil". Dodal je, da so predstavnikom sindikalnim central za torek ob 11. uri ponudili sestanek pri državnemu sekretarju Metodu Dragonji, ki je zadolžen za področje privatizacije, a so ti to možnost odklonili.
Pred vladnim poslopjem je sicer prišlo tudi do napada na gasilca, ki je sodeloval v protestih, je STA sporočil predsednik Sindikata poklicnih gasilcev Slovenije Aleksander Ogrizek. "Nek divjak je napadel prav nekoga od gasilcev, ki rešujemo riti tem divjakom. To je sramota," je bil oster. kot je pojasnil, so policisti sicer takoj ukrepali in so neznanca odpeljali.
Sindikati od vlade zahtevajo, da ustavi izvajanje privatizacije podjetij z lani potrjenega seznama, dokler ne bo sprememb prevzemne zakonodaje in strategije upravljanja državnih naložb.
Poleg tega želijo, da se pri prodaji delavcem in njihovim predstavnikom pravočasno zagotovi informacije ter možnost posvetovanja in sodelovanja, pa tudi, da se bolj zaščiti sindikalne zaupnike in predstavnike delavcev v organih nadzora.
"Prodajalec naj pripravi ukrepe za zmanjšanje možnih negativnih učinkov na socialni in ekonomski položaj zaposlenih," pozivajo.
Lastniki, uprave in sindikati morajo ob prodaji podpisati sporazum, s katerim se bo med drugim zagotavljalo, da se v podjetju kot uradni jezik ohrani slovenščino, da si bo kupec prizadeval za dolgoročni obstoj družbe, da bo ohranil proizvodnjo in prodajo na obstoječih lokacijah in da bo investicijsko vlagal v posodobitev proizvodnje in nove programe, predlagajo sindikati.
Prepričani so tudi, da mora prodajna pogodba nujno vsebovati protikorupcijsko klavzulo.
Zahtevajo še večjo družbeno odgovornost podjetij.