Šesti protikoronski zakon: pomoč gospodarstvu in tudi drastične kazni

Zaradi ponovne razglasitve epidemije je potrebno sprejetje novega zakona, so po seji sporočili z vladnega urada za komuniciranje. Predlog tako med drugim po njihovih navedbah prinaša subvencioniranje čakanja zaposlenih na delo, podaljšanje moratorija na kredite, oprostitev plačila DDV od dobav in pridobitev zaščitne in medicinske opreme znotraj EU, financiranje dodatkov za nevarnost in posebne obremenitve, odlog plačila najemnine za najemnike poslovne stavbe ali poslovnega prostora ter zagotavljanje zdravstvenih storitev in kapacitet.

"Predlog zakona bo imel pozitivne posledice na gospodarstvo, saj upravičencem omogoča omilitev posledic epidemije, prav tako se s predlogom zakona izboljšuje položaj širšega kroga upravičencev, med drugim tudi na področju socialnega varstva," so zapisali.

Premier Janez Janša je ob tem na Twitterju dodal, da z naslednjim tednom stečejo priprave za hitro oblikovanje sedmega protikoronskega zakona, ki bo namenjen blaženju posledic epidemije v dejavnostih, ki doslej s paketi v celoti niso bile zajete.

Ostale podrobnosti predloga niso znane. Glede na v soboto sprejet osnutek, ki ga je pridobila tudi STA, predlog prinaša ukrepe, vredne približno milijardo evrov. Večina ukrepov bo veljala do konca tega leta z možnostjo podaljšanja, drugi se bodo iztekli sredi ali celo konec prihodnjega leta.

Subvencioniranje nadomestil plač za delavce na čakanju, ki ga lahko koristijo že od razglasitve prve epidemije covida-19 sredi marca, bodo lahko delodajalci koristili še do konca januarja 2021. Podaljšanje po tem datumu ni več predvideno, bo pa lahko nadomestilo višje kot doslej.

Da bi preprečili odpuščanja, namerava vlada izkoristiti možnost iz petega protikoronskega zakona ter za pol leta podaljšati ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa, ki ga imajo delodajalci na voljo od junija.

Zaenkrat do konca tega leta, a z možnostjo podaljšanja do konca junija 2021, predlog zakona predvideva tudi subvencioniranje nadomestil plač za delavce, ki zaradi karantene na domu ne morejo opravljati dela oz. morajo ostati doma zaradi varstva otrok do vključno petega razreda osnovne šole. Izplačana nadomestila plač za te delavce bo država povrnila v celoti.

Nov ukrep za poslovne subjekte, tako pravne kot fizične osebe, je povračilo fiksnih stroškov tistim, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati svoje dejavnosti oz. jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu. Država bo del fiksnih stroškov krila tistim, katerih prihodki so se zaradi epidemije zmanjšali za najmanj 40 odstotkov, pomoč pa bo izplačevala finančna uprava na podlagi posebne izjave.

Tistim, ki poslujejo v prostorih v lasti države ali lokalnih skupnosti, v času od razglasitve druge epidemije 19. oktobra do konca leta tudi ne bo treba plačevati najemnin, deloma ali v celoti.

Za vse kreditojemalce pa je predvideno podaljšanje moratorija na odplačevanje posojil za leto dni. Vloge bodo lahko oddajali do konca tega leta, odlog pa bo mogoče uveljavljati tudi za posojila, ki bodo še sklenjena letos.

Davčni zavezanci bodo spet dobili možnost odloga plačila davkov za dve leti ali pa obročnega plačila zaradi izgube sposobnosti prihodkov zaradi epidemije. Ukrep, ki je bil v veljavi že v času prve razglasitve epidemije, bo tokrat veljal do konca leta 2020 z možnostjo podaljšanja do sredine leta 2021.

Merila za dostop do dve milijardi evrov vredne jamstvene sheme, ki je po sprejemu pred prvomajskimi prazniki in nekaj zapletih zaživela šele poleti, se bodo razširila. Banka bo lahko podjetju dala likvidnostno posojilo v višini do 25 in ne več le deset odstotkov prihodkov od prodaje v letu 2019 oz. v višini dvakratnika letnega stroška dela.

Socialnovarstvenim zavodom bo država krila izpad prihodkov zaradi nezasedenih zmogljivosti ter stroške za najem dodatnih prostorov do konca prihodnjega leta. Do junija 2021 se bo podaljšalo tudi kritje izpada prihodkov izvajalcem javnega potniškega prometa.

Nadzor nad izvajanjem ukrepov za zajezitev širjenja virusa bo dobilo več inšpektoratov, ki bodo lahko tudi izrekali globe. Pri tem se kazni za kršenje ukrepov s področja omejevanja širjenja nalezljive bolezni občutno zvišujejo in lahko sežejo vse do 15.000 evrov za posameznika, ki denimo javno poziva h kršenju omejitev zbiranja na javnih krajih. Predvidena novost je tudi ta, da bo lahko posamezniku karanteno odredil tudi njegov zdravnik.

Med določbami v predlogu zakona so še avtomatično podaljšanje uveljavljanja pravic iz javnih sredstev za čas epidemije, zamrznitev obveznosti prejemnikov denarne socialne pomoči, oprostitev plačila davka na dodano vrednost za zaščitno opremo ter obveza iskalcev zaposlitve, da takoj po vpisu v evidenco brezposelnih sprejmejo primerno zaposlitev.

Predvidena je tudi oprostitev plačila vrtcev v času, ko ti ne zagotavljajo varstva otrok, prav tako študentom ne bo treba plačati bivanja v študentskih domovih, če so zaradi epidemije zaprti. Zagotavljajo se tudi sredstva za brezplačne obroke za dijake in študente v času, ko se izobražujejo na daljavo. Predvidena je tudi pomoč kmetom.

Delniške družbe bodo lahko na podlagi zakona organizirale skupščine v virtualni obliki, skupščine društev in strank pa se bodo lahko izvedle dopisno. Tudi glede javnih razgrnitev prostorskih aktov so v osnutku zakona zapisali, da jih je mogoče organizirati na daljavo. Za delodajalce pa se poenostavlja postopek obveščanja inšpektorata za delo o nameravanem organiziranju dela na domu.

Predlog predvideva tudi nadomestilo zaradi sobivanja enega od staršev v zdravstvenem zavodu z bolnim otrokom do 14. leta starosti. Delež prispevkov, ki jih za verske uslužbence plačuje država, pa bi se z zdajšnjih 48 odstotkov minimalne plače dvignil na 100 odstotkov.