Šef Fraporta Skobir: V zadnjih 15 letih noben poslovni scenarij, ki so jih imeli v Adrii, ni bil uspešen

Propad Adrie Airways ima za letališče dve posledici: ena je povezana z njenim preteklim poslovanjem in terjatvami, ki jih pušča za sabo, druga pa s trenutnim izpadom prometa. Do vključno septembra letos je letališče dosegalo dvoodstotno rast v številu prepeljanih potnikov, ob tem, da je na račun tujih prevoznikov promet rasel z 18 odstotki, na račun Adrie Airways pa padal za deset odstotkov.

"V tem trenutku težko ocenim, kako bomo poslovali do konca leta. Gotovo pa posledice bodo," je dejal Skobir.

Od 29 povezav, ki so jih imeli v poletnem voznem redu, vključno s tistimi, ki jih je vzpostavljala Adria Airways, so jih izgubili osem. Slovenija trenutno ni povezana s Sarajevom, Tirano, Prištino, Sofijo, Skopjem, Prago, Koebenhavnom in Dunajem. "To se mi ne zdi kritično, še vedno imamo 21 linij," pravi Skobir.

Po njegovem mnenju dolgoročno verjetno ne bosta vzpostavljeni povezavi s Tirano in Prištino, ker nimata vpliva na slovensko gospodarstvo in turizem, saj so se na teh linijah prevažali večinoma delavci, ki delajo v tujini in so se prek ljubljanskega letališča vračali na zahod. Od omenjenih osmih povezav je med tistimi, ki pa so pomembne za slovensko gospodarstvo in turizem, izpostavil Skopje, s katerim bodo skušali vzpostaviti ponovno povezavo. Povezavo s Prago bo verjetno vzpostavil češki prevoznik Czech Airlines, tudi povezava s Koebenhavnim bo prej ko slej vzpostavljena, meni direktor letališča.

O posledicah propada Adrie Airways meni, da je s stališča države najbolj pomembno, da "smo kvalitetno in konkurenčno povezani s svetom in da čim več turistov v naši državi pusti svoj denar". Ni ključno kdo, temveč koliko prinese državi prek investicij in turizma. Davki in prispevki so sekundarnega pomena, je ob podatkih, da naj bi Adria Airways prek davkov in prispevkov v državno blagajno letno plačala 50 milijonov evrov, dejal Skobir.

Do junija ali julija naslednje leto se bo pokazalo, kako zanimiva je in bo Slovenija za tuje prevoznike, šele zatem je po njegovem mnenju smiselno uvajati druge rešitve.

"Ustanavljanja novega nacionalnega, predvsem državnega prevoznika ne bi dal na prvo mesto. Zlasti zato, ker v zadnjih petnajstih letih noben poslovni scenarij, ki so jih imeli v Adrii, ni bil uspešen," je dejal in ocenil, da linije, ki jih je država pripravljena subvencionirati, kot kaže, sploh ne bodo potrebne. "A najprej počakajmo, da trg naredi svoje, nato pa je treba na podlagi turistično-gospodarskih analiz oceniti, ali potrebujemo še kakšno dodatno linijo," je povedal.

Že nekaj let si prizadevajo, da bi prišli tudi prevozniki, kot sta Qatar Airlines ali Emirates, "in nekoč, to sem prepričan, bomo dočakali tudi Qatar ali Emitares". "Ključno vprašanje je, ali je Slovenija kot trg zanimiva za dolge, denimo čezoceanske linije, in moj odgovor je, da verjetno še dolgo ne bo. Velikost trga je namreč ključnega pomena," je dejal.