Vračanju v zgodovino in celo ponarejanju preteklosti, da bi bila videti lepša, pa smo priča tudi sicer. Sam predsednik republike Borut Pahor je nedavno z nemško veleposlanico odkril obeležje, ki lažnivo razglaša Josipa Vidmarja za šefa slovenskega parlamenta, Janković je pred parlamentom ob spomeniku Francetu Bučarju postavil spomenik komunističnemu funkcionarju Janezu Stanovniku, nekdanji predsednik z leve Danilo Türk je odlikoval Tomaža Ertla, ki je v prejšnjem režimu vodil tajno politično policijo in zapiral politične nasprotnike. Frantar je zdaj skoraj pika na i tega procesa ponarejanja "slavne" zgodovine.
A s Franto je Janković najbrž šel celo predaleč tudi za levico. Vse skupaj postaja karikatura. Sive lase ob tem najbrž dobivajo še najbolj trdi komunisti. Kako komu pade na pamet, da bi letališče poimenoval po drugoligašu nekdanje totalitarne partije? Morda bi bilo še logično, če bi predlagal poimenovanje po Janezu Kocijančiču, ki je bil vsaj res pomemben funkcionar v času komunizma, po nastanku svobodne in demokratične države pa je nekaj časa vodil predhodnico SD. Ne sicer preveč uspešno. Povrhu pa je bil dolga let šef letalskega prevoznika, olimpijskega komiteja in vrha menda vedno neodvisne RTV Slovenija.
Še bolj logično pa bi bilo najbrž za levičarje, da bi letališče Jožeta Pučnika preimenovali preprosto kar v letališče Milana Kučana, ki ima velike zasluge, da so številni iz prejšnjega sistema na najvišjih položajih prileteli v novega.
Siol