Se je Luka Mesec nažrl norih gob?!

Levičarski dominantni mediji so iznenada začeli oživljati propadlega politika Luko Meseca. Njegov zaton je bil tako hud, da smo že mislili, da se je iz Slovenije izselil v kakšno obljubljeno deželo – v Venezuelo ali Sirijo. Žal se to ni zgodilo. Od sredine marca nas Mesec spet razveseljuje s svojimi lunatičnimi izjavami in skače iz vsakega medijskega vogala. Najprej se je pojavil v lunatičnem intervjuju v Dnevnikovem Objektivu. Temu je sledil nastop v Studiu City, ki je že dolgo Meščeva piarovska izpostava na RTV Slovenija. Kot na ukaz so se vsule hvalnice tudi drugod: Tomaž Mastnak je v Dnevniku pohvalil Meščev intervju. Mladinin novinar Borut Mekina je z njim organiziral javni pogovor s še bolj lunatičnim naslovom Luka Mesec kot predsednik vlade. Temu je sledila še velika hvalnica ZL v Mladini in obramba te stranke v Delu ob razpadu njene ljubljanske svetniške skupine.

Prej smo njegove nesmiselne izjave lahko pripisali dejstvu, da preveč kadi travo, za katere legalizacijo si prizadeva, v novi medijski ofenzivi pa bolj spominja na nekoga, ki se je nažrl norih gob. To smo lahko videli iz njegove izjave v intervjuju za Dnevnikov Objektiv, češ da Sloveniji ne vlada Cerar, pač pa Janša. Podobno je ponovil v pogovoru z Mekino. S trditvijo, da Sloveniji vlada Janša, najbolj spominja na lik Foxa Mulderja v zadnji sezoni Dosjejev X, ki se mu pod vplivom norih gob v halucinacijah prikazuje marsikaj. V intervjuju za Objektiv smo sicer videli, da je Mesec prepričan, da je trendovski in velika »faca«, čeprav očitno živi v čungalunga svetu. To je pokazal s »poznavalskim« komentiranjem domačega političnega dogajanja s TV-nadaljevankami. Za domnevno zombijevstvo Cerarjeve vlade je obtožil kar desnico, čeprav Mesec s svojo politiko že dolgo spominja na zombije iz nadaljevanke Živi mrtveci (The Walking Dead).

Mesecu se povsod prikazuje Janša ali skrajna desnica kot vir vsega zla. Seveda ga niti najmanj ne moti, da je sam skrajni levičar. Ne, to je zanj nekaj povsem normalnega! Še bolj normalno je, da Mesec kot opozicijski politik podpira Cerarja kot nosilca oblasti v Sloveniji, ko krivdo za njegovo zavoženo politiko in očitno tudi za vse vladne afere (!) pripisuje kar Janši oziroma širše desnici. Svojo podporo Cerarjevi vladni politiki je Mesec pokazal, ko je napadel predlog zdravstvene reforme NSI: to majhno opozicijsko stranko z zgolj petimi poslanci je obtožil, da bo uničila javno zdravstvo in pokojninski sistem, nekaj, kar bi lahko storila le največja stranka na oblasti, torej Cerarjeva SMC in njena vladajoča koalicija. Kot da bi bil pod vplivom halucinogenov, je opozicijski stranki SDS in NSI obtožil za dolge čakalne vrste v zdravstvu. Hkrati je kot opozicijski lider izkazal absolutno podporo vladni zdravstveni politiki in nesposobni ministrici Milojki Kolar, ki doslej ni naredila še ničesar. Ni čudno, da ni nič od njega!

V svoji bolestni obsedenosti z Janšo Mesec SDS obtožuje poceni populizma, hkrati pa se sam hvali s populističnimi potezami: od zastonj kosil do odpisa dolgov in obeta drugih socialnih bombončkov. Da ne govorimo o legalizaciji trave, ki jo, sodeč po izjavah, Mesec sam redno kadi. Sicer ne bi desnice obtoževal sovražnega odnosa do tujcev v zvezi s politiko do beguncev, medtem ko je svojo priljubljenost gradil na sovraštvu do tujcev in skupaj z Jožetom Mencingerjem mahal s peticijo Preprečite privatizacijo!, ki v resnici pomeni stop tujcem. Mesecu se povsod prikazuje Janša, vendar ne vidi najočitnejšega dejstva, da je Mencinger glavni avtor bankrotiranega nacionalnega interesa, zaradi katerega so šla podjetja v stečaj in delavci na cesto. S takšnim Mencingerjem, ki je do zadnjega branil kriminalca Bineta Kordeža, Mesec veselo paktira, hkrati pa v intervjuju za Objektiv lovi fantome, ko govori o menedžerjih, ki so si pobrili glave, ustanovili društvo in podjetja poslali v stečaj!?

Dokaz, da Mesec sploh ne ve, v katerem letu živimo, je njegovo vztrajno obujanje socializma od mrtvih. Očitno ni opazil, da socialistična Venezuela tukaj in zdaj razpada pri živem telesu. Kljub temu histerično poziva k drugi socialistični republiki v odziv na Janšev že precej star predlog o drugi republiki. No, tudi glede Grkov je Mesec ostal v preteklosti, saj še vedno ne ve, kaj smo se naučili iz lanske grške izkušnje: da je kot prvak ZL izdal interese svojih sodržavljanov v korist grške Sirize. In da grška zgodba nikogar več ne zanima. Še bolj je avt neoliberalizem, o katerem Mesec še vedno na dolgo in široko blodi, čeprav za to nikomur ni več mar.

V pogovoru Luka Mesec kot predsednik vlade prejšnji teden je postalo jasno, da je Mesec v svojem hlastanju po oblasti očitno pomešal realnost in fikcijo. Za njegove težave z resničnostjo so krivi tudi levičarski dominantni mediji, ki ga umetno držijo pri življenju s kisikovo bombo, pardon, s smejalnim plinom. Zato Mesec ne razume, da je njegovih pet minut politične slave že zdavnaj mimo in da mu po javnomnenjskih anketah slabo kaže. Namesto tega se kar naprej bori proti fantomskemu Janši na oblasti in želi vsekakor narediti to deželo spet socialistično. Če ne v resničnosti, potem pa vsaj v levičarskem čungalunga svetu.