Vlada bi morala po mnenju SDS od Srbije med pristopnimi pogajanji za članstvo v EU zahtevati izročitev kopij vseh dokumentov iz beograjskih arhivov, katerih originali so bili v Sloveniji uničeni. Tako pa je vlada skušala zapreti poglavje, ki zadeva področje kulture in izobraževanje, preden nam bi Srbija izročila manjkajoče arhive.
Na to je član parlamentarnega odbora za kulturo Branko Grims opozoril na tiskovni konferenci 1. decembra lani: »Arhivi v Sloveniji so ustavna kategorija. Člen v tem ustavnem zakonu se glasi namreč glasi, da Republiki Sloveniji pripadajo vsi državni arhivi SFRJ, ki se nanašajo na Republiko Slovenijo, to pa pomeni, da gre pri vprašanju arhivov za ustavnopravno zaveza, ki zavezuje vse – vlado, parlament in vse institucije, ki morajo to zavezo dosledno upoštevati in uresničevati pri svojem delu.«
Grims je še poudaril, da se mora vsa odprta vprašanja z državo, ki se priključuje k Evropski uniji, urediti prej, preden se posamezno poglavje za pristopna pogajanja odpre oziroma vsaj preden se zapre, kajti ko je neko poglavje enkrat zaprto, se ta vprašanja v praksi ne dajo več urejati.
Prepričan je, da vladajoča koalicija skuša na ta način zaščititi ljudi, ki so sedijo v vladi ali so pripomogli k njenemu nastanku ali pa v praksi v ozadju sprejemajo politične odločitve: »Po domače rečeno: nekdo ima iskreno željo, da na očitno protiustaven način to problematiko kratko in malo pomete pod preprogo v škodo Republike Slovenije, odgovoren za to pa je predsednik vlade, ki je ustavni pravnik.«
Ustavno obtožbo urejata 109. in 119. člen Ustave. Predsednika vlade ali ministre lahko državni zbor pred ustavnim sodiščem obtoži kršitve ustave in zakonov, storjene pri opravljanju njihovih funkcij. Ustavno obtožbo ima pravico predlagati najmanj 10 poslancev. Predlog za uvedbo postopka mora biti poslan predsedniku državnega zbora v pisni obliki in s podpisi predlagateljev.
Vsebovati mora opis očitane kršitve ustave ali zakona in predloženi morajo biti dokazi. Predlog za uvedbo postopka mora biti obravnavan na prvi naslednji seji državnega zbora, če je bil poslan najmanj 30 dni pred to sejo. Državni zbor mora o predlogu odločati vsaj v 60 dneh od sprejema predloga.
Če državni zbor odločitve v tem roku ne sprejme, velja, da je predlog zavrnjen. O pravnih vidikih predloga obtožbe dá mnenje sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve. Če je predložen predlog zoper predsednika vlade, mora na zahtevo državnega zbora izreči svoje mnenje o predlogu obtožbe tudi predsednik republike, o predlogu obtožbe zoper ministra pa predsednik vlade.
Pred odločanjem o obtožbi ima predstavnik predlagateljev pravico obrazložiti predlog na seji državnega zbora. Predsednik vlade ali ministri pa imajo pravico pisno ali ustno na seji odgovoriti na predlog obtožbe. Predlagatelj lahko predlog obtožbe umakne do konca obravnave. Tedaj velja, kakor da predlog ni bil vložen. O obtožbi predsednika vlade ali ministrov odloči državni zbor s sklepom.
