Odločitev Brgleza, da ne razpiše roka za zbiranje podpisov za referendum, ki so ga zahtevali delavci migranti, po mnenju Gorenaka predstavlja eno najnižjih točk dela katerega koli predsednika DZ doslej. Kot je dejal poslanec SDS, je bil prepričan, da je predsednik DZ "že dosegel dno", vendar zdaj vidi, da "z vsako svojo tovrstno odločitvijo še poglablja dno".
Po njegovih besedah se je gotovo mogoče vprašati, ali delavci migranti izkoriščajo referendumsko zakonodajo ali ne. Toda s stališča ustavne ureditve to po mnenju Gorenaka ni relevantno. "Relevanten je zakon o referendumu in ljudski iniciativi in relevanten je poslovnik DZ," je pojasnil.
Če nekdo na zakonit in tehnično pravilen način zbere 2500 podpisov in zahteva razpis roka za zbiranje 40.000 podpisov pod referendumsko pobudo, notranje ministrstvo pa potrdi pravilnost zbiranja podpisov, potem predsednik DZ po besedah Gorenaka "nima nobene možnosti več". "Dolžan je razpisati rok za zbiranje podpisov," je pojasnil.
Če koalicija meni, da so nameni pobudnikov referendumov vprašljivi, lahko spremeni zakonodajo; odločitev, ali gre za zlorabo ali ne, pa naj prepusti sodišču, je povedal poslanec SDS.
Pravna mnenja, s katerimi predsednik DZ upravičuje svojo odločitev, so po prepričanju Gorenaka netočna. "Verjamem, da bo ustavno sodišče stvari postavilo na svoje mesto, če bodo pobudniki ta postopek zahtevali.
Referendumske pobude so predstavniki Sindikata delavcev migrantov Slovenije v DZ vložili minuli teden. Kot so pojasnili, DZ po njihovem mnenju sprejema dvoumne zakone, zato nameravajo vsakega preučiti in presoditi, ali je v škodo državljanov.
Brglez pa se je na podlagi posvetovanj s pravnimi strokovnjaki in tudi zakonodajno-pravne službe DZ odločil, da roka za zbiranje podpisov za zahtevo referendumov ne bo določil. Navedel je, da se je tako odločil, da bi zavaroval pravico do zakonodajnega referenduma in v skladu z načelom pravne države preprečil njene morebitne zlorabe.