SDS: Brglez je v intervjuju za Mladino pokazal "naklonjenost k totalitarnim metodam"

Namestnica vodje poslanske skupine SDS Godčeva je na današnji novinarski konferenci dejala, da so tako poslanci kot tudi vrh stranke dobili "več ogorčenih odzivov" državljanov na omenjeni intervju, ki je bil objavljen 26. septembra.

Po oceni SDS je Brglez v intervjuju poudarjal, da je osamosvojitev korak nazaj v državotvornosti in da je bila Jugoslavija bolj kredibilna od zdajšnje države, "čeprav vsi vemo, da je temeljila na komunistični represiji". Prav tako je navajal, da so bili povojni poboji "posledica naravnega prava", podajal je tudi naklonjenost k totalitarnim metodam, je pojasnila Godčeva.

Dejala je tudi, da so poslanci SDS Brgleza že 3. oktobra pozvali k pojasnilom teh navedb v Mladini, dobili pa da so odgovor, ki je "le pritrdil" njihovim ugotovitvam.

Ob tem je Godčeva poudarila, da mora predsednik DZ delovati povezovalno, uživati sloves nepristranskega voditelja ter spoštovati pravni red, prepričanje vseh volivcev in tudi človeško dostojanstvo.

Zato v SDS predlagajo, da se Brgleza razreši s funkcije predsednika DZ, ker "s takimi izjavami in podajanjem stališč ni sposoben opravljati te funkcije".

Podporo za predlog razrešitve bodo iskali tudi pri ostalih poslanskih skupinah, pravi Godčeva. Izrazila je upanje, da bodo "prepoznali to zadevo kot pravilno".

Nedavno so se sicer na Brglezov intervju ostro odzvali tudi v Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO). Tudi po njihovi oceni Brglez "z naklonjenostjo govori o nekdanji totalitarni državi, ustanovitev lastne države pa smatra kot korak nazaj".

Nad Brglezovimi navedbami v Mladininem intervju so, kot so navedli v javnem pismu 1. oktobra, zgroženi tudi v Društvu Evropska Slovenija. "Nikjer v zahodni civilizaciji ne boste naleteli na predsednika najbolj demokratičnega organa v državi, ki bi pritrjeval novinarju, da je bila lastna država, v imenu katere nastopa, korak nazaj in to ne v smislu državnosti, temveč državotvornosti. Čeprav je ta izjava, kot še številni drugi poudarki v intervjuju, marsikateri med njimi tudi skregani z dejstvi in realnostjo, logično popolnoma nesmiselna: zaradi državotvornosti smo Slovenci dobili državo - zato ustanovitev države ne more biti dokaz nedržavotvornosti - je vredna vse javne obsodbe," so med drugim zapisali.

Brglez se je 9. oktobra javno odzval na navedbe omenjenega društva. Med drugim je poudaril, da so "s trganjem izjav iz konteksta skušali prikazati popolnoma drugačno sliko o meni, mojem intervjuju in mojih namenih". Glede izjave o državotvornosti in kredibilnosti pa je Brglez pojasnil, da je govoril o položaju nekdanje države v mednarodnih odnosih.

"Sami dobro veste, da je Slovenija v zadnjih 25 letih izgubila veliko priložnosti, da bi se v mednarodnih odnosih bolje pozicionirala ter (o)krepila svojo mednarodnopolitično in mednarodno vlogo, ker med drugim vsakokratne oblasti niso razumele, da so vse predhodne vlade ravnale v imenu Slovenije ter da je za mednarodno kredibilnost nedopustno kadarkoli tega ne upoštevati, podobno kot tudi ni dopustno zamenjavanje skupnih, nacionalnih ali javnih interesov s parcialnimi," je med drugim navedel Brglez.

Društvu pa je odgovoril tudi na vprašanje, ali meni, da je primeren za predsednika DZ: "Da. Ta 'da' bo veljal vse dotlej, dokler o tem ne presodijo drugače izvoljeni predstavniki in izvoljene predstavnice državljanov in državljank Republike Slovenije."

Za razrešitev predsednika DZ veljajo isti postopki kot za njegovo imenovanje, kar pomeni, da jo lahko predlaga najmanj 10 poslancev, o razrešitvi pa se glasuje tajno. Za razrešitev je potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov. O predlogu za razrešitev sicer pred sejo DZ ni razprave na katerem od delovnih teles.