"Vlada bi morala predložiti zakon, pa ga ni. Ustavna obtožba stoji na čvrstih temeljih. Nedvoumno je, da je določilo ustave kršeno," je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal Tanko.
Izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu, ki ga mora DZ sprejeti z dvotretjinsko večino, bo opredelil podrobnosti glede izvajanja fiskalnega pravila in načina uravnoteženja javnih financ. Fiskalno pravilo, v ustavo vneseno maja lani, predvideva, da morajo biti od leta 2015 naprej prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa v presežku. Od pravila se lahko odstopi le v izjemnih okoliščinah.
Vlada bi morala izvedbeni zakon predlagati v šestih mesecih. "Za ta zakon je potrebno soglasje dveh tretjin vseh poslancev, vendar kljub temu, da smo tako ustavno spremembo fiskalnega pravila kot tudi osnutek zakona pustili vladi Alenke Bratušek, le-ta ni predlagala nobenega predloga tega zakona," je dejal Tanko.
Posledica je neustavno stanje in visoka rast zadolževanja, pravi Tanko. "Ne samo, da proračun za leto 2015 ni bil pripravljen skladno s fiskalnim pravilom, ko pravilo že velja, posledica tega so tudi nekontrolirana in nebrzdana zadolževanja."
Dejal je, da se je vlada Bratuškove v enem letu zadolžila za trikrat več kot Pahorjeva vlada v treh letih, že Pahorjeva vlada pa se je zadolžila trikrat več kot vse vlade pred njo.
Ob tem je povedal, da je dodaten problem tudi v tem, da je tri četrtine zadolževanja opravljenega na tujih trgih. "Od visokih obresti imajo koristi zgolj tuji investitorji in tuje banke, torej gre tudi za nek sistem izčrpavanja države," meni Tanko.
Po njegovem mnenju je zadolževanje tudi ključen problem za mlade, ki bodo morali nositi ključno breme plačevanja dolgov. Tega bremena ni mogoče amortizirati z nobeno mladinsko politiko, ustvarjanjem novih delovnih mest in aktivno politiko zaposlovanja, pravi Tanko.