SDS bo zbirala po 40.000 podpisov za tri referendume

Podpredsednica DZ Meira Hot je ugotovila, da v sedemdnevnem zakonskem roku po sprejetju navedenega zakona ni bil podan veto državnega sveta ali vložena morebitna druga pobuda volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma, zato je razpisala 35 dnevni rok za zbiranje podpisov.

Ker bi koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev, padel v čas počitnic, med 15. julijem in 31. avgustom, je kot prvi dan za zbiranje podpisov določila 1. september. Takrat se bodo zbirali podpisi tudi za referenduma o noveli zakona o RTVS in spremembah zakona o vladi. Pobudi zanju je prav tako vložila SDS, predsednik vlade Robert Golob pa je množično vlaganje referendumskih pobud s strani SDS označil za zlorabo zakonodaje.

Ob vložitvi pobude za zakonodajni referendum o spremembah zakona o dolgotrajni oskrbi prejšnji teden je namestnik vodje poslanske skupine SDS Zvone Černač dejal, da so vložili 4595 podpisov za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma. Ministrstvo za notranje zadeve pa je po preverbi ugotovilo, da le 2508 podpisnikov ima volilno pravico in so pravilno navedli osebne podatke. Za začetek postopkov je sicer potrebnih 2500 podpisov.

DZ je zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je pripravila vlada Janeza Janše, sprejel decembra lani, predvideval pa je postopno uveljavljanje oziroma z enoletnim zamikom. Golobova vlada pa meni, da je vsebina zakona pomanjkljiva in ne omogoča izvajanja v praksi. Preložitev izvajanja zakona je bila po njihovi oceni zato nujna in neodložljiva. DZ je sredi julija izglasoval zamik uveljavitve izvajanja zakona za eno leto.

Černač je dejal, da zakon, kot ga je sprejela Janševa koalicija, prinaša celovito ureditev skrbi za starejše in tiste, ki potrebujejo pomoč drugih, in sicer tako v oblikah institucionalnega varstva kot na domu in zagotavlja enakopraven dostop vsem ter omogoča varno starost. Njegov zamik pa da škoduje starejšim, zato so vložili pobudo za referendum. SDS je zmotilo tudi, da je bila takšna novela vložena po nujnem postopku.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so poudarili, da je bil zamik izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi sprejet zato, ker bi uveljavitev zakona, ki ga je sprejela prejšnja vlada, pomenila veliko škodo celotnemu sistemu socialnega varstva starejših. Na neizvedljivost zakona so opozarjali izvajalci oskrbe, Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, predstavniki civilne družbe in drugi, so zapisali. Z novelo zakona pa si dajejo čas, da v zakonu uredijo financiranje in status izvajalcev, vstopne točke in način ocenjevanja potreb, so poudarili na ministrstvu.