Danes namreč mineva leto dni od državnozborskih volitev, na katerih je sicer zmagala SDS, Šarčeva LMŠ pa se je uvrstila na drugo mesto.
"Nismo zmagali, vendar smo 13. septembra po treh mesecih napornih pogajanj sestavili manjšinsko vlado," je na Facebooku zapisal Šarec. Kot je dodal, se je začelo z zelo nizko podporo v merjenjih javnega mnenja, nato pa se je podpora zvišala, o čemer je bilo prelitega "ogromno črnila".
"Sam ne želim ocenjevati našega dela, saj ocene prepuščam analitikom, komentatorjem, nenazadnje pa vam, državljankam in državljanom. Nekateri menite, da smo zanič, drugi nas hvalite, tretji pa pravite, da je nekaj stvari dobrih in nekaj slabih. To je tudi pričakovano in običajno, saj živimo v demokraciji," je še zapisal premier.
Ob tem je spomnil tudi na nedavne volitve v Evropski parlament in zatrdil, da je bila odločitev o samostojni listi LMŠ pravilna. Dobili so namreč dva evropska poslanca, za kar si ne more pripisovati zaslug nihče drug, kar se po njegovih besedah na skupnih listah rado zgodi.
"Naj se sliši še tako sebično, a za nas je pomembno, da smo preverili, koliko zaupanja uživamo med ljudmi. Zlasti zaradi vseh možnih špekulacij in ugibanj ter pametovanj," je še zapisal.
Po njegovih besedah je sicer mogoče špekulirati, da bi bilo v primeru skupne liste izvoljenih več poslancev, a se odstotki ne seštevajo kar avtomatično. "Nenazadnje so se imeli možnost združiti tudi SMC, SAB in DeSUS in bi po tej logiki dobili vsaj enega poslanca. A se niso, kar pomeni, da ni tako enostavno," je dodal.
"Kakor koli pogledamo, bo povezovanje strank skupine Alde nujno, če ne bomo želeli pretirane razdrobljenosti, saj bodo naslednje volitve državnozborske," je na Facebooku še zapisal Šarec.
Kljub temu, da mu je katera od strank zavrnitev sodelovanja na evropskih volitvah morda zamerila, pa ideja o povezovanju strank Alde ni potihnila in naj bi o tem že potekali neformalni pogovori. Za kakšno obliko povezovanja gre, morda za združitev strank ali potencialno skupno listo na prihodnjih volitvah, še ni jasno.
Šarčeva LMŠ je sicer na državnozborskih volitvah pred letom dni dobila 13 poslanskih mandatov, medtem ko je prepričljivo zmagala SDS, ki jih je zasedla 25. Vendar pa je večina strank že pred volitvami odklanjala sodelovanje z njo in tako je pogovore za oblikovanje vlade začel Šarec.
LMŠ se je za vstop v vlado pogajala s SD, SMC, DeSUS in SAB, na drugi strani pa še z Levico in NSi. Slednja se je odločila, da v vlado ne bo vstopila, prav tako Levica, a je obenem napovedala posebno sodelovanje z vlado. Pet strank je nato oblikovalo manjšinsko vladno koalicijo s 43 sedeži v DZ, marca letos pa so podpisali sporazum o sodelovanju za letos.
Koalicija, v kateri LMŠ, SD in SMC po številu poslanskih sedežev lahko merijo moči, tako pri iskanju podpore za posamezne projekte krmari med levim in desnim političnim polom. Včasih je med samimi koalicijskimi strankami zaznati celo več nasprotij kot v razmerju do katere od strank opozicije.
Ena od preizkušenj koalicije, ki jo bo po pričakovanjih spremljalo tudi merjenje moči političnih opcij, je iskanje kandidata za komisarja iz Slovenije. Na evropskih volitvah je največ podpore dobila SD, zato je pričakovati, da se bo zavzemala za kandidata iz njenih vrst, čeprav je prav tako kot LMŠ dobila dva evropska poslanca.
Vendar pa so na drugi strani preostale štiri koalicijske stranke vse iz vrst Alde in so lahko močnejše, če nastopijo enotno. Tako je Šarčevo pobudo za povezovanje teh strank trenutno moč razumeti tudi v tej luči.