Šarec napovedal ukrepe, ki bodo razburjali: Kakšna bi bila vlada, čez katero ne bi nihče nič rekel?

"Slovenska vlada bo v letu 2019 pripravila nabor ukrepov, tistih, ki si jih morda tudi vi želite že nekaj časa," je zbranim podjetnikom dejal Šarec. Predlogi bodo gotovo znova sprožili vihar v javnosti, je dodal premier. "A brez akcije ni reakcije."

Vlada bo po besedah njenega predsednika morala "pripraviti tak nabor ukrepov, ki bo šel v pozitivno smer". Pri tem pa je poudaril, da potrebujemo tudi socialno državo, "kajti stvari, ki jih ta socialna država omogoča vsem - kot so javno šolstvo, zdravstvo in druge storitve -, niso nepomembne".

Kot enega od slovenskih problemov je Šarec izpostavil, da je Slovenija "izvoznik kadrov". "Vse to so vprašanja, ki jih moramo nasloviti le ne v letu 2019, ampak tudi v naslednjih letih, zlasti če pride do kakšnih sprememb v svetovnem merilu. Spremembe so vedno konstanta," je izpostavil.

Vladi je mar za gospodarstvo, je zagotovil Šarec in dodal, da to dokazuje tudi številčna prisotnost na forumu SBC - v Postojni so se namreč mudili tudi ministri za gospodarstvo, finance in delo.

"Vlada Republike Slovenije vam je prisluhnila doslej in vam bo tudi v bodoče. A vlada je dolžna gledati na vsakega prebivalca in prebivalko, ne le na eno skupino ljudi," je še dodal in dejal, da je to razlika med vlado in podjetniki, ki lahko gledajo le s svojega vidika.

"Gotovo vam vedno vse ne bo všeč, kot tudi državljankam in državljanom ni. In kakšna bi bila vlada, čez katero ne bi nihče nič rekel?" se je vprašal premier.

Šarec je v nagovoru menil še, da je vsako leto lahko prelomno oz. usodno. To je odvisno od okoliščin, še posebej pa od tega, ali smo pripravljeni vložiti svoj trud in opraviti trdo delo.

Spomnil je, da se gospodarstvo ohlaja, a bi bilo prezgodaj govoriti o krizi in biti črnogled. "Prav je, da se vedno zavedamo, da za leti debelih krav pridejo leta suhih krav," je dejal in Slovencem očital, da radi hitro pozabimo.

Glede razprave SBC, kako naj Slovenija postane druga Švica, pa je poudaril, da sam ni za take primerjave. "Če se bomo vedno spraševali, kako bomo postali druga Švica ali nekdo drug, verjetno ne bomo dosegli želenih ciljev in rezultatov. Noben sistem nima le plusov in noben samo minusov," je spomnil.

Največ lahko naredimo sami, predvsem s tem, da se vzdržimo nenehnih kritik in da ne vidimo vsega črno in slabo, je še dodal.

Da bo ukrepe v okviru "celovite davčne optimizacije" vlada socialnim partnerjem in javnosti predstavila v roku meseca dni, je v pogovoru z gospodarstveniki na forumu dejal finančni minister Andrej Bertoncelj. Pri tem se je zavzel za celovit pogled - medtem ko je delo v Sloveniji močno obremenjeno, pa je kapital v primerjavi z drugimi državami manj obdavčen, je izpostavil en primer.

"Pogledati moramo vse deležnike, da bomo imeli na koncu uravnotežen sistem, ki bo deloval," je dejal Bertoncelj. Napovedal je tudi postopno uveljavljanje ukrepov - največji sveženj se obeta v letu 2019, nato pa še dodatni posamični ukrepi v letih 2020 in 2021.

Konkretno vlada razmišlja o razbremenitvi 13. plače oz. regresa, spremembah v davčnih razredih in pri splošni olajšavi, pa tudi pri davku od dohodkov pravnih oseb. Sam bi si želel še močnejše oz. globlje ukrepe, je dodal, a vlado omejujejo javne finance.

Obljubil pa je tudi, da bo poslovno okolje predvidljivo. "Ničesar ne bomo naredili preko noči, vse bomo naredili in napovedali v okviru socialnega dialoga," je dejal. Napovedal je tudi iskanje notranjih rezerv oz. večjo učinkovitost javnega sektorja.

Bertoncelj je spomnil še, da je osnovna naloga finančnega ministrstva zagotavljanje makroekonomske stabilnosti, šele zatem sledijo druge stabilnosti. V tem okviru je bilo za vlado pri snovanju proračuna za letošnje leto ključno zagotoviti proračunski presežek ter zmanjšanje javnega dolga - slednji naj bi v dveh letih znova prišel v maastrichtsko dovoljeno mejo največ 60 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je kot enega od ključnih omejujočih dejavnikov za gospodarsko rast Slovenije, na katerega imamo vpliv, izpostavil pomanjkanje delovne sile. Medtem ko smo se v Sloveniji nedavno ukvarjali z minimalno plačo, bi se morali posvečati načrtu za višje povprečne plače - tako s prispevkom gospodarstvenikov kot države.

Za davčno razbremenitev trga dela "po celotni vertikali" se je zavzela tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer. Izpostavila je tudi pomen socialnega dialoga, ki zagotavlja socialni mir in s tem omogoča gospodarski razvoj.

Počivalšek pa je menil še, da bi lahko v danih razmerah "naredili korak naprej" pri olajševanju odpuščanja nemotiviranih kadrov.