Jamarski klub deluje že od leta 1964 in je nastal predvsem zaradi bližine Kostanjeviške jame. Jamo, ki je dolga okoli 2,5 kilometra, so ves čas intenzivno raziskovali. Odkrivali so nova nadaljevanja in nove galerije, a so jih ustavila globoka jezera, sifoni, preko katerih niso mogli. Zato so se po Čukovih besedah odločili, da bodo poskušali v sistem priti z vrha, preko brezen z Gorjancev.

Po dolgotrajnih poskusih je prišlo do preboja, ko so pred štirimi leti odkrili luknjo v snegu, iz katere je prihajal topel zrak. Luknjo oziroma brezno, ki so ga poimenovali Gorjanc, so začeli raziskovati in se postopoma spuščali vedno globlje. Po 70 delovnih akcijah pa se je raziskovanje ustavilo pred dvema letoma, ko niso našli poti naprej.

Sreča se jim je znova nasmehnila 17. januarja letos, ko so v nadaljevanju brezna odkrili velike dvorane s čudovitimi kapniki. Te so sklenili temeljito raziskati in teden dni kasneje, minulo soboto, so naleteli še na večje odkritje.

"Prišli smo do kanjona reke Studene 305 metrov pod površjem, s slapovi, dvoranami, kapniki, stranskimi rovi in podobno. Fantje, ki so bili notri, povedo, da je sistem verjetno daljši od sistema Kostanjeviške jame," je za STA povedal Čuk.

Brezno Gorjanc je tako razkrilo verjetno največji jamski sistem najgloblje na področju Dolenjske, morda tudi širše, je dodal. Odkrite dvorane se po njegovih besedah visoke več deset metrov in dolge po 50 metrov, največji kapnik, ki so ga videli do zdaj, "pa je konkurenčen največjemu kapniku v Kostanjeviški jami".

Jamski sistem, ki so ga odkrili, je po besedah Čuka najverjetneje povezan z jamskim sistemom Kostanjeviške jame, saj Studena teče dva kilometra od vhoda vanjo.

Več podrobnosti o odkritju bodo predstavniki kluba razkrili na sredini novinarski konferenci.