Revija Reporter
Slovenija

Moskva: Odgovornost za nepopravljive posledice protiruske histerije bo v celoti nosila trenutna vlada Slovenije

STA
1 1.547

7. apr. 2022 17:41 Osveženo: 17:50 / 07. 4. 2022

Deli na:

Sergej Lavrov, ruski zunanji minister.

Reuters

Odločitev slovenske vlade, da zmanjša število osebja na ruskem veleposlaništvu, je zelo neodgovorna in neprijazna, so v sredo sporočili iz ruskega zunanjega ministrstva. Te poteze odražajo protirusko stališče, ki ga zagovarja trenutna slovenska vlada, in ki občasno prekorači mejo v smeri rusofobije, so dodali.

"Jasno je, da so te poteze oblikovane tako, da sistematično uničujejo rusko-slovenske odnose, ki letos praznujejo 30 let," piše na spletni strani ruskega zunanjega ministrstva.

"Odgovornost za nepopravljive posledice protiruske histerije bo v celoti nosila trenutna vlada Slovenije, ki s poskusi ugoditve tujim mentorjem in na škodo slovenski nacionalnih interesov dobesedno uničuje stoletja prijateljskih odnosov med našimi ljudmi," so poudarili.

Poleg zmanjšanja števila diplomatskega osebja na veleposlaništvu v Ljubljani so bili na ruskem ministrstvu kritični tudi do ukinitve delovanja ruskega znanstveno-kulturnega centra v Ljubljani.

Ob tem so napovedali možnost političnih in diplomatskih povračilnih ukrepov, med drugim zmanjšanje števila osebja na slovenskem veleposlaništvu v Moskvi. Od Ljubljane še zahtevajo, da se podredi mednarodnim obvezam ter zagotovi varnost in pogoje za normalno delovanje ruskega veleposlaništva v Sloveniji.

Zunanje ministrstvo je v torek na zagovor poklicalo ruskega veleposlanika Timurja Ejvazova in mu izrazilo najostrejši protest ob pobojih ukrajinskih civilistov v Buči in drugih mestih. Veleposlanika so obenem obvestili, da Slovenija v skladu z 11. členom dunajske konvencije o diplomatskih odnosih zmanjšuje število osebja na ruskem veleposlaništvu na raven slovenske misije v Moskvi. To pomeni s sedanjih 41 na osem.

Ukrep je bil po navedbah MZZ usklajen znotraj EU. Za zmanjšanje ruskega diplomatskega osebja v zadnjem času pa so se že odločile številne druge članice unije, med njimi Nemčija, Francija in Italija.