Pirc Musarjeva se je pred meseci opekla, ko je trmasto vztrajala pri svojem kandidatu za guvernerja Banke Slovenije Tonetu Ropu, čeprav ji je koalicija jasno povedala, da stoji za sedanjo državno sekretarko na finančnem ministrstvu Sašo Jazbec. Rop je na glasovanju v DZ pogorel in Banka Slovenije je še danes brez guvernerja s polnimi pooblastili.
Pahor je v oddaji Politično na TV Slovenija razložil, kako je sam nastopal, ko je predlagal kandidate za mesta v najpomembnejših državnih inštitucijah. »Če sem ocenil, da nekdo ustreza strokovnim kriterijem in ima potrebno politično podporo, sem kandidaturo vložil v DZ,« je dejal. Izpostavil je, da je v 10 letih vložil 70 kandidatur, 58-krat je bil uspešen, 12-krat pa ne.
Eno je, če pade kandidat, za katerega se vnaprej ve, da ni nujno, da bo izbran, ker ste imeli težave pri iskanju politične podpore, pravi Pahor. »Drug problem je, če predsednik kandidata z ustrezno strokovno kvalifikacijo in politično podporo zavrne. V tem primeru lahko računa, da se mu bo DZ postavil po robu,« je dodal.
Izpostavil je primer iz leta 2006, ko je tedanji predsednik države Janez Drnovšek vztrajal pri imenovanju Mitje Gasparija na položaj guvernerja Banke Slovenije, ki pa mu je nasprotovala vladajoča koalicija Janeza Janše. Gasparijeva kandidatura je tedaj propadla in guverner je nazadnje postal Marko Kranjec.
»Moja skrb je bila, da ne pride do t. i. institucionalnega primanjkljaja, ko predsedniku dvakrat ali večkrat ne uspe imenovanje predstojnika neke institucije, kajti to lahko pomeni domino efekt in nevarnost, da zaradi tega neuspeha ne uspe zagotoviti tudi imenovanj na druge politične položaje,« je Pahor izpostavil brezno, v katerega bi lahko potencialno strmoglavila Nataša Pirc Musar.
»Pred nami so imenovanja za ustavne sodnike. Če predsednici ne bi uspelo zagotoviti politične podpore za guvernerja ali guvernerko, če ji ne bi uspelo pri varuhu, potem bo to zelo težko pri ustavnih sodnikih, zlasti, ker gremo v obdobje predvolilne kampanje,« je nekdanji predsednik spomnil na prihajajoča imenovanja.
»Mislim, da mora predsednik v tem primeru nastopati modro in imeti pred očmi svojo ustavno vlogo, da skrbi za to, da država funkcionira in z njo njene institucije. Dve neuspeli imenovanji še nista politična kriza, če pa pride do domino efekta in po vrsti ne bi bili imenovani predstojniki inštitucij, bi se že lahko ugibalo, ali država funkcionira tako, kot ustava zahteva,« svari Pahor.
Ošvrknil je tudi odločitev svoje naslednice, da ne nadaljuje s tradicijo javnih predstavitev kandidatov, ki jo je uvedel v svojem mandatu. Tudi zaradi tega predsedničin prejšnji kandidat za guvernerja (Tone Rop) ni imel priložnost dati javnim pojasnil in odgovoriti na nekatere očitke, ki so leteli na njegov račun, je izpostavil Pahor.
