Sodišče v Münchnu vas je povabilo za pričo v sodnem procesu proti nekdanjima šefoma hrvaške SDV Josipu Perkoviću in Zdravku Mustaču zaradi umora emigranta Stjepana Đurekovića leta 1983. Kaj nameravate v zvezi s tem povedati na sodišču?
V Arhivu Republike Slovenije sem našel pravilnik o uporabi metod in sredstev v tujini, navodilo o vodenju operativne obdelave in pravilnik o pristojnostih republiških in zveznih načelnikov SDV. V dokumentih je predvideno, da se nadzor človeka lahko konča tudi z njegovo fizično likvidacijo. Predvideno je tudi, da se za likvidatorja lahko uporabi sodelavec Udbe. V zvezi s tem je do potankosti predvideno, kako se ga mora pripraviti, fizično in tudi pravno zaščititi. Predvidene so tudi visoke finančne nagrade. Iz pravilnika o pristojnostih republiških in zveznih načelnikov SDV pa jasno izhaja, kdo in kako odobrava in vodi tako imenovane specialne akcije v tujini. Gre za pomembne dokumente, ki v marsičem pojasnjujejo vlogo Mustača in Perkovića. Slednji dokument jasno, kot človeka, ki je dovolil in odobril likvidacijo, opredeljuje Mustača. Glede na to, da je bila Udba podrejena republiškim in zveznim vodstvom komunistične partije, bom sodišču predlagal, da v predmetni zadevi zasliši tudi Milana Kučana, ki je bil takrat član predsedstva CK ZKJ.
Že nekaj časa načrtujete obisk v jugoslovanskem arhivu v Beogradu. Zakaj se z obiskom tako zapleta? Kakšno gradivo pričakujete v beograjskih arhivih? Bi bilo lahko tam gradivo nekdanje Udbe, ki ga v slovenskem arhivu niste našli?
V Arhivu Jugoslavije in Vojaškem arhivu v Beogradu sem dobil že nekaj dovoljenj za raziskovanje arhivskega gradiva, tudi tistega, ki ni javno dostopno. Predvsem nas zanima gradivo Udbe, seveda pa tudi gradivo predsedstva SFRJ. Tu je predvsem pomembno gradivo sveta za zaščito ustavne ureditve. Dostopno je tudi gradivo CK ZKJ. Za letošnje prvo poletje smo v Društvu za raziskovanje polpretekle zgodovine načrtovali, da bi naredili manjšo skupino raziskovalcev. Žal se zapleta pri finančnih sredstvih. Ne jaz in ne društvo nimamo denarja za potne stroške, bivanje, kopiranje v beograjskih arhivih. Žal tudi v organizacijah in institucijah v Sloveniji nisem našel pripravljenosti za kritje osnovnih stroškov. Začetek raziskovanja smo tako prestavili na prve marčevske dneve. Prosim bralce teh vrstic, da nam pomagajo. Gre samo za osnovna sredstva kritja potnih in bivalnih stroškov. Moja telefonska številka (041 288170) je vedno javno dostopna, načrt pa je tudi opisan na www.leljak.si.
Kdaj pa bo izšla knjiga o Jovanki Broz? Kaj bo razkrila?
Resnica o Jovanki Broz izide aprila 2015. Prav v Arhivu Jugoslavije sem našel veliko dokumentov, ki pričajo o njenem življenju kot Titovi ženi in aktivni političarki. Gre za razprave, ki so jih o njej imeli na predsedstvu SFRJ. Samo ona in Pepca Kardelj sta bili upokojenki, ki sta dobivali pokojnino neposredno iz fondov predsedstva SFRJ. Mesečni zneski so bili veliki, po današnje izračunu okoli sedem tisoč evrov mesečno. Nikoli ji ni bilo treba plačevati gretja, elektrike … Zanimiva so tri pisma, ki jih je prejel Milan Kučan, vloga Staneta Dolanca, ki se je bal, da bi po Titovi smrti postala Eva Peron. Objavljene bodo slike iz njene zadnje vile. Ni ji bilo slabo, verjemite! Knjigo je že zdaj možno kupiti v prednaročilu po 17 evrov, telefonska številka 051 603686.