"Menim, da je napačno, da se tistim varčevalcem, ki so ostali pri LB, ne prizna zasebnopravni odnos. Gre približno za 300 milijonov nemških mark,", je izjavil Mencinger. Dodal je, da ima banka do njih moralne in pravne obveznosti.
Omenjene varčevalce je ločil od tistih, ki so prenesli svoje devizne prihranke v hrvaške banke, ter poudaril, da je potrebno upoštevati tako dolgove kot terjatve banke.
"LB je dajala posojila tudi hrvaškim podjetjem in to je smer, v kateri je potrebno iskati rešitev. Zato nimam nič proti, da bi omenjeni del prestavili na državno raven, kot to zahteva Slovenija. Sicer pa mislim, da je bila slovenska rešitev leta 1995 bila napačna. Tudi utemeljitev NLB je bila napaka, neopravičen by pass", je v pogovoru za hrvaški časnik dejal Mencinger.
Kot je pojasnil, varčevalci iz banke ne bi dvignili večine od 300 milijonov nemških mark, Slovenija pa je tudi ostala brez milijarde nemških mark, kot je bila vrednost poslovanja s hrvaškimi podjetji.
Dodal je, da ni možno povsem ločiti dolgov LB do hrvaških varčevalcev in terjatve do hrvaških podjetjih, čeprav ne gre za isto zadevo.
"Ne morete vzeti eno in pustiti drugo, ravno to sta počeli NLB in LB", je še povedal slovenski ekonomski strokovnjak, ki pričakuje, da bo Slovenija vendar morala plačati dolgove, čeprav ni bilo potrebno, da bi karkoli izgubila.
Ocenil je še, da ni modro postavljali reševanje spora o LB kot pogoj za vstop Hrvaške v EU. "Mislim, da se bo naša vlada na koncu temu odrekla, čeprav je naš parlament nepredvidljiv", je izjavil Mencinger.
Kot je pojasnil, hrvaška vlada lahko umakne sporna pooblastila Zagrebški bank in Privredni banki Zagreb (PBZ) in jih čez nekaj let znova potrdi. Dodal je, da sta omenjeni banki v lasti tujcev ter da bo hrvaška vlad težko preprečila bankam, da ne bi šli na sodišča. Izpostavil je, da je problem še večji, ker so se medtem podvojile obresti.
Mencinger pa ni ki kritiziral le slovenske oblasti, temveč tudi hrvaške zaradi prepovedi poslovanja NLB na Hrvaškem.
Med drugim je ocenil, da je spor o LB prišel v ospredje zaradi "nespretnosti zunanjega ministra Karla Erjavca, ki je dvignil nepotreben vik in krik".
"Na drugi strani, je tudi hrvaška vlada potrdila pooblastila za tožbe proti LB. Čudno je, da vlada zasebnim osebam daje dovoljenje za tožbo. Zasebne osebe lahko tožijo kogarkoli", je še povedal Mencinger za Jutarnji list.
Bivši hrvaški zunanji minister Mate Granić pa je za današnji hrvaški Večernji list dejal, da bi Hrvaška morala Sloveniji predlagati mednarodno ad hoc arbitražo, ki bo ali svetovalna ali obvezujoča za rešitev spora o LB.
"Treba je poiskati pomoč Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne banke, Evropske centralne banke, Mednarodnega sodišča za arbitražo v Parizu... Arbitraža je poštena rešitev za vse", je ocenil Granić.