Pred praznikom Marijinega vnebovzetja je bila po najbolj branem spletnem portalu v javnost lansirana zgodba iz zasebnega življenja aktualnega predsednika vlade Roberta Goloba. »Po naših neuradnih, a zanesljivih informacijah, ki nam jih je potrdilo več med seboj nepovezanih virov,« so v te že ničkolikokrat zlorabljene novinarske fraze zavili iz kabineta predsednika vlade, od kod pa drugod, servirano ekskluzivno novico, da naj bi se Robert Golob in Tina Gaber v kratkem poročila.

Poroka naj bi bila predvidoma že prvo soboto v prihodnjem mesecu, 6. septembra, Gabrovo in Goloba pa naj bi poročil, ja kdo pa drug kot ljubljanski župan Zoran Janković, najtesnejši podpornik aktualnega premierja. Koliko bo gostov, kje bo poroka potekala in ali bo ta javna in dostopna medijem ali bo izvedena v zasebnem krogu, so novinarji preverjali tako pri predsedniku vlade, ki na njihova vprašanja še ni odgovoril, kot v kabinetu predsednika vlade, od koder pa so sporočili, da zasebnih zadev premierja ne komentirajo.

Da bi bila zgodbica še bolj »pocukrana«, so novinarji izbrskali posnetek iz lanskega decembra ob slavnostnem odprtju prenovljene pariške katedrale Notre Dame, ko naj bi Gabrova soprogi francoskega predsednika Emmanuela Macrona veselo novico o zaroki, da je dahnila usodni da, tudi potrdila. Na nobenem od posnetkov pa novinarji Gabrove niso našli z zaročnim prstanom, saj naj bi par svoje načrte dolgo in predvsem dobro skrival, smo lahko še prebrali.

Robert Golob ne bo prvi in najbrž tudi ne zadnji politik, ki bo lepe trenutke iz svojega zasebnega življena načrtno uporabil v politične namene.

Robert Golob ne bo prvi in najbrž tudi ne zadnji politik, ki bo lepe trenutke iz svojega zasebnega življena načrtno uporabil v politične namene. Podobno »limonado« smo že enkrat gledali z Janezom Janšo in Urško Bačovnik v glavnih vlogah. Tako kot Robert Tino, je tudi Janez Urško pod roko pripeljal na državno proslavo v Cankarjev dom in tako svojo novo partnerico spektakularno predstavil javnosti. Tudi pri Janševih so nato zvezo okronali s poroko, a šele julija 2009, slabo leto po izgubljenih volitvah.

Poročno slavje, najprej cerkveni obred v Drežnici nad Kobaridom, nato pa še civilna poroka na Kekčevi domačiji v Trenti, je bilo namenoma odprto za izbrane novinarje, da je Janša lahko ta zasebni dogodek uporabil za nabiranje političnih točk. Slovenska družinska revija Jana je tedaj izdala celo posebno številko in jo ponatisnila, fotografije svečanega dogodka pa so nato zaokrožile tudi po drugih medijih.

Dve leti za tem, avgusta 2011, štiri mesece pred predčasnimi volitvami v državni zbor, je predsednik SDS z javnostjo delil fotografije visoko noseče žene, Urška Bačovnik pa je takrat dala ekskluzivni intervju za Reporter. O zadnjih dnevih nosečnosti se je z novinarko pogovarjala v Trenti, naslov intervjuja pa je bil njen citat: »Janez pravi, da sem edina nosečnica, ki je mislila, da bo rodila brez (pre)velikega trebuha.«

Na naslovnici Jane sta pred mesecem dni pristala tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič in kitarist, član skupine Šank Rock, Bor Zuljan. Šlo je za njun prvi skupni intervju, v katerem sta »odkrito spregovorila o ljubezni, sreči in podiranju notranjih zidov«. Zaljubljena Urška in Bor sta »poslušala srce«, Zuljan pa je v video napovedniku na družbenih omrežjih preroško napovedal, da bo šla revija z njuno naslovnico v promet kot sveže žemljice.

Tudi Klakočar Zupančičeva, ki drugače na veliko moralizira, ko se kdo obregne ob njeno zasebno življenje, je šla v medije s »pocukrano« zgodbico načrtno, da bi si pred volitvami nabrala dodatne politične točke. Podobno, kot je to počel Janša in kot zdaj počne Golob, pa še kak drug slovenski politik nižjega ranga. Matej Tonin, denimo, ki zelo rad objavlja fotografije svoje žene in otrok.

Nič novega, vsi ti propagandni prijemi so bili že mnogokrat videni v politiki. Že v rimskem cesarstvu so obvladali politično taktiko, ki ji danes pravimo populizem, v antiki pa so jo opisovali z izrazom »kruha in iger«. Da so si vladarji/cesarji na ta način med podaniki dvigovali priljubljenost in preusmerjali pozornost od političnih problemov in gospodarskih stisk. Na kratki rok takšni populistični prijemi sicer delujejo, a se s strani nezadovoljnega ljudstva, ki končno spregleda, lahko politikom že kmalu vrnejo kot bumerang.