Prehitela je tudi proračunske teme, denimo, s primanjkljajem tik pod dovoljeno mejo, ali dolgotrajno oskrbo, katere odločbe za pomoč na domu se pišejo na roko. Premišljen korak, tudi kot odgovor na vprašanje draginje, ki se odpira, stranke pa so sredi višinskih priprav za sklepni obračun, ali še ena prehitra obljuba predsednika vlade?

Napoved premierja Roberta Goloba ni le hitra, še bolj je tudi tvegana. Če je doslej veljalo, da je prenekatero (pre)drzno zamisel brez večje ali z zelo malo politične škode opustil, je tokrat drugače. Vendarle ima opraviti z adventnim pričakovanjem volivcev, ki ga ni dobro izigrati, čas volitev pa se bo približal le še na tri mesece.

Najprej pa mora biti božičnica res izplačana. Golob in njegovi svetovalci bi že morali premisliti dovolj široko pot do nje, sicer se lahko spremeni v fiasko, ki se ga bo otepala vso kampanjo. A drži kot pribito, ko bo znesek božičnice enkrat izplačan, se ne bo našla vlada, ki bi ga odtegnila.

Primož Lavre

Prostovoljna odpoved

Ekonomsko-socialni svet je tripartitne sestave, a se ve, kdo ima prvo besedo. Predsednik vlade je enostransko zamejil gabarite pogajanj o božičnici: ta bo obvezna in izplačana letos, pogajajo se lahko le o višini. Še več, socialni partnerji naj se o tem na ekonomsko-socialnem svetu prosto dogovorijo (Golob upa, da bo dogovor nekje na sredini, tj. prav pol minimalne plače), njega samega pa na pogajanjih ne bo.

Pa vendar, prvi mož vlade je sugeriral, naj v pogajanjih predvidijo možnost odpovedi božičnice. A tudi o tem se bodo morali zmeniti kar socialni partnerji. Ne le morali, ta pogovor vidi kot način, »kako vzpostaviti tudi socialni dialog znotraj podjetja«.

»Ko bo večina zaposlenih prepoznala, da podjetje slabo stoji, se bo božičnici odpovedala, zato da ne bi potopila podjetja. Sem za to, da se v takšnem primeru božičnica ne izplača. Prostovoljna odpoved s strani delavcev se mi zdi upravičena,« je resno razlagal na obeh najbolj gledanih televizijah.

Časa do izplačila ni veliko. Božičnica je eden od dejavnikov spodbujanja povezanosti, sodelovanja, pripadnosti na delu. Češnja na torti poslavljanju od starega leta in nazdravljanju dosežkov v prihodnjem. Predstavljamo si, kako bo videti »socialni dialog« in v kaj se lahko sprevrže lep predbožični čas v manjših in večjih podjetjih, ki že sicer tenko piskajo, ko bi se delavci v zategnjenem vzdušju odločali (ker, kot pravi premier, »zaposleni najbolj vedo, kako posluje podjetje«), ali naj se prostovoljno odrečejo nekaj sto evrom.

Podatki o naraščajočem absentizmu ne izkazujejo kakšne posebne pripadnosti in pregovorne slovenske »pridnosti«. Zavod za zdravstveno zavarovanje bo za bolniška nadomestila letos plačal 52 milijonov evrov več kot lani, tj. osem odstotkov več kot lani, kar znese 690 milijonov evrov. V prvih šestih mesecih tega leta se je bolniška odsotnost ob polni zaposlenosti povečala za 4,3 odstotka. Povsem zastarela zakonodaja izpred več kot tridesetih let se še ni znašala na prepihu.

Primož Lavre

Davkoplačevalski denar nazaj davkoplačevalcem

Božičnica, ta vladna dobrosrčnost, ne preneha biti tarča zabavljanja, tudi v Tarči, raznih komičnih skečih in vložkih v slogu: vlada deli davkoplačevalski denar nazaj davkoplačevalcem, kar je, denimo, drugo ime za krožno gospodarstvo. Druga ideja se nanaša na kroženje med zasebnim in javnim: v zasebnem podjetju se bodo zaposleni odpovedali božičnici, da bi lahko z višjimi davki plačali božičnico v javnem sektorju.

Naslednja zamisel je samokritična, a iluzorna: dokler je država zadolžena, se v vladni ekipi prostovoljno odpovedujemo božičnicam. In še tole poenotenje med socialnimi partnerji: dogovorili smo se, da se, najprej za en mesec, odpovemo plačilom davkov.

S pravljico o »stricu Poldetu« se je na Facebooku izpred državnega zbora (ne evropskega parlamenta) posmehljivo oglasil kar Golobov nasprotnik in prvi potencialni novi obraz bližajočih se volitev Vladimir Prebilič. Vprašanje je, ali je pri tem upošteval, da ta ukrep ljudje pozdravljajo. Kot so pokazala javnomnenjska poizvedovanja (Valicon), je bolje, da so politiki v kritičnih komentarjih bolj zadržani. Ne nazadnje, 14. plačo bi s tem prejeli tudi javni uslužbenci.

Najboljši so stari običaji

Prav ob javnih uslužbencih velja logiko te božične zgodbe obrniti: v javnem sektorju seveda ne more veljati merilo poslovne uspešnosti; božičnice morajo biti deležni vsi ali nobeden. In če je tako, jo morajo dobiti vsi obvezno še v zasebnem sektorju. Božičnica torej ni toliko obliž na delavsko rano zaradi vedno izgubljenega spopada s kapitalom, temveč tudi za to, da jo na svoje račune prejmejo zaposleni v javnem sektorju. Lani jo je izplačalo okoli 16.500 podjetij, skupaj pa je znašala 483,1 milijona evrov.

Robert Balen

Kaj pa božičnica za upokojence? Precej nižja bo. Za zdaj kaže, tako je sprejeto v pokojninski reformi, da bodo morali biti starejši zadovoljni s 150 evri zimskega dodatka, do leta 2030 pa se bo dvignila na 250 evrov. Če jim seveda tega božičnega dodatka z referendumom o pokojninski reformi ne bodo odvzeli volivci. V primeru zamika sprejemanja reforme bi lahko vlada zimski dodatek zagotovila tudi z interventnim zakonom.

Zgledno imajo vprašanje božičnice urejeno v državah, kjer so se o tem dogovorili v kolektivnih pogodbah. Zato je bilo treba nekaj več časa, doseči družbeni dogovor. V Avstriji, denimo, gre za stare, dobro utrjene običaje oziroma pravila. Nedostojno jih je ne spoštovati. Na ukaz se tega seveda ne da doseči, pa tudi ukrep, ki mu je dala zeleno luč vlada v obliki izhodišč za pogovore socialnih partnerjev, bo težko ekonomsko pripraviti na izvedljiv način z opredeljenimi finančnimi viri.

Zvišanje dohodkov in šibkejša rast osebne potrošnje

Božičnico s precej nejasnimi, a precejšnjimi finančnimi učinki uvajamo v pogojih primanjkljaja v proračunu, ki se giblje tik pod tremi odstotki. Napoved za leto 2026 je bila 1,6 odstotka, zdaj pa znaša, enako kot tudi leta 2027, nekaj pod maastrichtskim kriterijem zgornje meje treh odstotkov zadolženosti.

Sašo Radej

Razlog je skokovita rast stroškov za obrambo, na drugi strani pa upad gospodarske rasti, ki mu ni videti konca. Nenavadno je v letošnjih ekonomskih gibanjih krepko zvišanje dohodkov in ob tem šibkejša rast osebne potrošnje – le polovica rasti realnih dohodkov.

Besede finančnega ministra, izrečene v bran božičnici in njenim fiskalnim posledicam, češ da denar je ali pa ga ni, so nekateri ekonomisti povezovali z zbiranjem (v veliki še neporabljenega) denarja za dolgotrajno oskrbo, pa tudi v posebnem proračunskem skladu za obnovo po poplavah, ta namigovanja pa je v radijski oddaji Studio ob 17. odločno zanikala državna sekretarka Saša Jazbec.

Božičnica namesto razbremenitve dela

Golobova vlada je poleti 2022 z novelo zakona o dohodnini najvišji dohodninski razred dvignila s 45-odstotne obdavčitve na 50-odstotno, splošna davčna olajšava pa se je s 1. januarjem 2023 dvignila na 5000 evrov, potem pa se je njeno dvigovanje ustavilo, nasprotno od zakona, ki je bil sprejet v času Janševe vlade in je predvideval dvig splošne olajšave do leta 2025 na 7500 evrov.

Davčna »antireforma« takoj po prevzemu oblasti je tako stopnjo davka v zadnjem, petem dohodninskem razredu vrnila na 50 odstotkov; obdavčitev dohodkov je bila tako spet bolj progresivna. To je bilo v nasprotju z namenom razbremenitve in spodbude bolj kvalificiranega dela, s čimer bi privabili tudi tuje kvalificirane delavce.

Minister za finance Boštjančič je takrat napovedal, da bodo predvidoma nekje v začetku ali pa spomladi leta 2023 šli v predlog bistveno širših sprememb na različnih davčnih področij in jih na večini področij oziroma na področjih, ki jih zdaj naslavljamo, vnovič odprli. Te besede ni držal, davčne reforme, ki so jo načrtovali in razglašali še vse leto 2024, ni bilo.

Robert Balen

V utemeljitvi božičnice je to priznal sam, ko je spomnil, da je vlada želela razbremenitev dela doseči z denarjem, ki bi ga dobili z obdavčitvijo premoženja. »A ker na koncu do tega ni prišlo, zdaj s predlogom obvezne božičnice odpiramo pot, da ljudem vendarle pridemo naproti in nekaj naredimo na njihovi prihodkovni strani.« Z drugimi besedami, božičnica je posledica neuresničene napovedi vladajočih, da zmanjša obremenitev dela.

Preprosta enačba se ni izšla

Napoved, da bodo razbremenili delo z denarjem od davka na premoženje (večinoma je v nepremičninah), je že takoj vzbudila precej dvomov. Tudi mi smo se spraševali, ali se izide na videz preprosta enačba, po kateri bi toliko, kot bi obdavčili premoženje, razbremenili delo. Premoženje, ki ga imajo naši državljani v nepremičninah na Hrvaškem, bo obdavčila ta država.

Bilo bi paradoksalno, ko bi bil vikend v Sloveniji, lahko tudi v manj razvitih krajih države, obdavčen, na hrvaški obali pa sploh ne. Zlate palice, denimo, bi lahko obdavčili, a le, če so v sefih pri nas, če jih nesemo čez mejo v Avstrijo, jih že ne moremo več obdavčiti. Po podatkih analize finančne uprave bi na leto lahko iz naslova nepremičninskega davka pobrali okoli 150 milijonov dodatnih davkov, kar pa naj ne bi bilo dovolj za razbremenitev plač, kot pričakuje gospodarstvo.

Takrat je ekonomist Mojmir Mrak ugotavljal, da osrednja preokupacija vlade ostaja, kako bodo delili. Ker pa je pogača tako zajetna, kot je, je treba komu nekaj vzeti, da bi drug dobil več, tu pa se v koaliciji hitro zatakne. In se tudi je zataknilo, kot je priznal finančni minister, pa se vendar niso dali in so delo razbremenili ne na sistemski ravni s temeljito davčno reformo, temveč z obvezno božičnico, nad čimer pa v gospodarstvu niso navdušeni.

Je davčno prestrukturiranje sesula kar Svoboda?

Pri tem, da bi vlada razbremenitev dela, kar bi se poznalo v proračunu, nadomestila z denarjem, ki bi ga dobili z obdavčitvijo premoženja, sta vztrajala predvsem Levica in SD, njuna voditelja Matjaž Han in Asta Vrečko. Zastavlja se vprašanje, ali je bilo res s srcem za ta projekt tudi Gibanje Svoboda, ki je prek finančnega ministra držalo v rokah škarje in platno. Na levici ni malo pomislekov, da se Svoboda ni hotela zameriti premožnim »prijateljem«, to pa so tisti, ki pravzaprav odločajo o njeni usodi. Lahko bi jo, je zapisala kolumnistka Dnevnika, zlahka odnesli na smetišča zgodovine.

Bobo

Boštjančič naj bi zavestno in načrtno sesul v tem mandatu zastavljeno davčno prestrukturiranje, ki so ga pričakovali v SD in Levici, napovedano pa je bilo tudi v koalicijski pogodbi. Razlog je povsem banalen: resen premoženjski davek bi ga udaril osebno in njegov krog premožnih ljudi, so zapisali v Mladini. Njen uvodničar je prepričan, da bi z resnim družbenim procesom uvedbe večje pravičnosti država davčno breme prenesla s srednjega in nižjega sloja še na premožne, kar bi lahko storila že v prvem letu mandata.

Z obdavčitvijo depozitov bi ljudi primorala k vlaganju v nova podjetja in inovacije, več bi torej dali od sebe starejši, ki so lastniki nepremičnin. Skratka, večino davčnih bremen nosijo zaposleni, podjetja in banke pa ob rekordnih dobičkih davčno niso tako obremenjeni. Ob zmanjšani obremenitvi plač bi bilo lažje uvesti tudi najmanj neprijeten prispevek za dolgotrajno oskrbo.

Obdavčenje stanovanjskih nepremičnin vendarle ni preprost ukrep, kot sugerira zgodba o zaroti ljudi, ki imajo preveč pod palcem in v nepremičninah. Z davkom na nepremičnine se obenem poseže na občutljivo področje vrednot pridnosti, (dolgotrajnega) družinskega varčevanja in reševanja stanovanjske problematike.

Vrniti zaposlenim tisto, kar jim je bilo odvzeto

Vladne stranke so bile torej v temelju, kar zadeva davčno politiko, na nasprotnih bregovih, a so to znale skrivati. Medtem ko gre najmanjši stranki Levica za delo, gre drugima – z različnim poudarkom – za delo in kapital. Navsezadnje je socialdemokrat predsednik SD Matjaž Han gospodarski minister in zastopnik kapitala. Ob tem se zastavlja vprašanje, kako ob tako različnih pristopih, (neo)liberalnemu in socia(listič)nemu, sploh lahko sobivajo. Mar jih res drži skupaj predvsem bojazen pred novo Janševo vladavino, do volitev pa bo vsak igral zase?

Božičnico naj bi – tako ali drugače – dobil vsakdo, če bodo volivci in socialni partnerji pokazali nekaj socialnega čuta, kot se v takih primerih rad izrazi premier. S poroko, polno cvetja in šopkov, te senzibilnosti po nekaterih ocenah ni izkazal, pa se mu je rating celo nekoliko popravil. Po odstotkih podpore se je zbližal z Janezom Janšo in ta mu je moral odgovoriti.

V SDS so vnovič vložili podoben zakon o dohodnini, kot je bil tisti, ki ga je nekaj mesecev po odhodu z oblasti anulirala aktualna vlada. Lahko se vprašamo, ali njene učinke na njihove prejemke navadni volivci sploh razumejo. Gotovo ne tako zlahka kot božičnico. V SDS so prepričani, da s tem zaposlenim vračajo tisto, kar jim je bilo odvzeto – pošteno nagrado za njihovo delo in več denarja v žepe.

Tekma za narodov blagor se lahko začne.

Jure Klobčar

Dodatna kompresija dohodkov

Ob dodatkih k plačam in pokojninam velja upoštevati, da imamo v Sloveniji razmeroma visoko minimalno plačo, obvezen regres in močno progresijo pri dohodnini (tisti, ki zaslužijo več, plačajo davek po višji stopnji kot tisti, ki zaslužijo manj), ki zmanjšuje razlike med visokimi in nižjimi bruto plačami. Tudi odsotnost socialne kapice predstavlja še dodatno kompresijo dohodkov. Slovenija pozna trinajsto plačo kot regres, v nasprotju s kako drugo državo z urejeno božičnico pa sta v plači tudi prevoz in malica, ki je všteta v osemurni delavnik.

V težavah pri izplačilu božičnice bi se lahko znašli predvsem v manjših delovno intenzivnih podjetjih, tj. v predelovalnih dejavnostih in turizmu. Vsako podjetje ima načrtovan »proračun«, ki ga nameni za plače delavcem oziroma posameznemu zaposlenemu glede na njegovo produktivnost.

Ob novih obveznostih, kot je božičnica, in zahtevah po zviševanju produktivnosti bi se podjetja lahko znašla in optimizirala poslovanje tudi tako, da bi manj zaposlovala za nedoločen čas in povečala prekarne oblike dela. Lahko bi, denimo, zmanjšala izplačilo regresa na zakonski minimum in ta denar namenila obvezni božičnici.

Ministrstvo za gospodarstvo

Janševe bonboniere

»Pred volitvami je prejšnja vlada razdelila vrsto volilnih bonbonier,« je septembra 2022 dejal finančni minister Klemen Boštjančič, ko se je Golobova vlada pripravljala na rebalans proračuna. Bil je zaskrbljen, podobno kot so danes ekonomisti, fiskalni svet in opozicija. Njegov predhodnik Andrej Šircelj mu je sicer zatrdil, da mu javne finance pušča v dobrem stanju, »pozabil pa je omeniti, da so bili po sprejemu proračuna sprejeti številni predpisi z visokimi finančnimi posledicami,« je govoril Boštjančič.

Izpostavil je interventni zakon za blažitev posledic kovida s konca decembra 2022, katerega finančne posledice so bile ocenjene na okoli 280 milijonov evrov, dejansko pa bodo verjetno znašale blizu 400 milijonov evrov. Prejšnja vlada je podaljševala tudi veljavnost turističnih bonov, omenil je še podcenjena vplačila v proračun EU, novo obveznost dodatnega zagotavljanja sredstev za izvajanje zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti ter sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi brez finančnega vira.

»Za povrh je bila tik pred volitvami sprejeta novela zakona o dohodnini, vlada je hitela tudi z zaposlovanjem, kar se je vse odrazilo na odhodkovni strani proračuna,« je še skrbelo Boštjančiča.

Do 15. aprila, teden dni pred volitvami, so družine na račune prejele enkratni solidarnostni energetski dodatek, tiste s tremi otroki 150 evrov, tiste s štirimi ali več 200 evrov. »Kdor ima štiri otroke, verjetno ogreva štiri spalnice. In zato potrebuje večje stanovanje, večjo hišo, vzdrževanje je dražje,« je razlagal takratni minister v tretji Janševi vladi Jernej Vrtovec.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.