Rast je postopna; doslej so se zvišale za 13 do 17 odstotkov, januarja 2028 pa naj bi osnovna bruto plača najvišje uvrščenih županov dosegla 8145 evrov, kar je 69 odstotkov več kot pred reformo. Skupni strošek občin za plače županov naj bi se do takrat povečal za 350.000 evrov.

Kot so za STA spomnili na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo, je reforma plačnega sistema, ki se je začela 1. januarja lani, občutno spremenila plačne razrede županov. Pred reformo so bili glede na velikost občine uvrščeni od 47. do 60. plačnega razreda, njihove osnovne bruto plače pa so segale od 2889 do 4811 evrov.

Z novim plačnim sistemom so župani uvrščeni od 45. do 64. plačnega razreda. Višje uvrstitve sicer ne pomenijo, da so celoten dvig plač dobili takoj, saj se pravica do višje plače pridobiva postopoma.

Najvišje uvrščeni župan je imel 1. januarja lani osnovno bruto plačo 5203 evre, oktobra lani 5594 evrov, junija letos pa 6036 evrov. Decembra letos bo njegova osnovna bruto plača predvidoma 6525 evrov, julija prihodnje leto 7014 evrov, januarja 2028 pa 8145 evrov.

Podoben trend velja tudi za druge velikostne razrede. Župan, ki je bil pred reformo v 58. plačnem razredu in je imel osnovno bruto plačo 4448 evrov, bo januarja 2028 dosegel bruto plačo 7678 evrov. Pri 56. plačnem razredu se bo osnovna plača s 4113 evrov povečala na 7026 evrov, pri 54. razredu pa s 3802 na 6430 evrov.

Najnižji od sedmih razredov županov je bil pred reformo uvrščen v 47. plačni razred z osnovno plačo 2890 evrov. Po reformi je najnižji plačni razred županov 45., njihova osnovna plača pa naj bi januarja 2028 dosegla 4645 evrov bruto.

Župani po občutnem zaostanku lovijo plače javnih uslužbencev

Reforma je bila po pojasnilih ministrstva potrebna predvsem zaradi porušenih razmerij med plačami funkcionarjev in javnih uslužbencev. Zaostanek za plačami javnih uslužbencev je bil po navedbah ministrstva še posebej izrazit pri županih in podžupanih.

Plače funkcionarjev se namreč od uvrstitve v plačne razrede leta 2008 do leta 2023 v glavnem niso spreminjale, vrednost plačnih razredov pa je bila nespremenjena od septembra 2016. Po drugi strani so se uvrstitve javnih uslužbencev zviševale, njihove plače pa so se v zadnjih letih povečale tudi za več kot petino.

Župani so sicer pri plači v drugačnem položaju kot javni uslužbenci. Praviloma ne morejo napredovati, ne pripada jim del plače za delovno uspešnost, pripada pa jim dodatek za delovno dobo. Pri nepoklicnem opravljanju funkcije je plačilo lahko največ polovica plače, ki bi jo župan prejemal ob poklicnem opravljanju funkcije, pri čemer se dodatek za delovno dobo ne upošteva.

V Skupnosti občin Slovenije (SOS) so za STA pojasnili, da so bili pri pripravi novega plačnega sistema njihovi predlogi za prvih pet skupin županov v precejšnji meri upoštevani. Izpostavili pa so župane šeste in sedme skupine, torej župane občin z do 5000 prebivalci. V teh dveh skupinah je kar 108 slovenskih občin od skupaj 212.

Po mnenju SOS je število prebivalcev lahko eno od meril za določanje županove plače, vendar ne odraža zahtevnosti in odgovornosti funkcije. Tudi župan manjše občine je odgovoren za njeno zakonito delovanje, izvrševanje proračuna, upravljanje občinskega premoženja, investicije in lokalne javne službe. Ob tem imajo manjše občine praviloma manjše občinske uprave in s tem manj strokovnega ter administrativnega zaledja, so opozorili.

Za višje plače občine doslej odštele skupaj 110.000 evrov

Finančni učinek višjih županskih plač je po izračunu ministrstva že viden v občinskih proračunih. Razlika med skupno maso bruto plač vseh županov decembra 2024 in junija letos je ocenjena na približno 110.000 evrov. Do januarja 2028 pa naj bi se ta razlika povečala na približno 350.000 evrov. V oceni je upoštevan tudi učinek uskladitve plač zaradi dela inflacije.

Kot so pojasnili na ministrstvu, se lahko vrednosti za leti 2027 in 2028 sicer še spremenijo, saj se lahko plačna lestvica v skladu z zakonom uskladi z rastjo cen življenjskih potrebščin.

V skupnosti občin SOS medtem nimajo podatkov, da bi občine zaradi višjih županskih plač zmanjševale druge izdatke. Kot so opozorili, bistveno večjo obremenitev občinskih proračunov kot plače občinskih funkcionarjev predstavljajo povečani stroški dela v javnih zavodih, katerih ustanoviteljice so občine.

Zato v SOS pričakujejo, da se finančne posledice plačne reforme ustrezno upoštevajo pri financiranju občin in določanju povprečnine, so dodali.

Med župani tudi po plačni reformi skepsa do sistema

Kako se plačna reforma pozna v praksi, kaže primer Občine Šentjur. Župan Marko Diaci je trenutno v 56. plačnem razredu in prejema 4767 evrov osnovne bruto plače, kar je 25,4 odstotka več kot decembra 2024, je povedal za STA. Januarja 2028 naj bi njegova osnovna plača znašala 6430 evrov, se pa lahko znesek zaradi uskladitve z inflacijo še spremeni.

Diaci se sicer s plačno reformo ne strinja. Kot je pojasnil, zagovarja ureditev, po kateri bi bili župani opredeljeni kot javni uslužbenci z mandatom in ne kot funkcionarji. Po njegovem mnenju bi za župane tako veljala enaka pravila kot za javne uslužbence. Pri tem izhaja iz svojih izkušenj in meni, da so župani po naravi dela bolj javni uslužbenci kot funkcionarji.

Medtem je osnovna bruto plača župana Mestne občine Celje Matije Kovača, ki je uvrščen v 59. plačni razred, decembra 2024 znašala 4113 evrov, od junija letos pa 5182 evrov, kar je 26 odstotkov več. Po koncu prehodnega obdobja, januarja 2028, naj bi dosegel plačo 7026 evrov bruto.

Na celjski občini so za STA povedali, da so sredstva za plače načrtovali v proračunih, zato njihovo zvišanje v pretežnem delu ni vplivalo na druge proračunske izdatke, je pa zahtevalo skrbno načrtovanje.

Župan Žalca Janko Kos je trenutno uvrščen v 56. plačni razred. Njegova osnovna bruto plača je decembra 2024 znašala 3802 evra, trenutno pa 4767 evrov, kar pomeni 25,4-odstotno povečanje. Januarja 2028 naj bi bila njegova osnovna plača 6430 evrov, je za STA povedal Kos.