oranžno opozorilo Svet24.si

Arso oranžen alarm prižgal tudi za severovzhod, ...

kača-na-policijski-postaji Svet24.si

Kača s policijske postaje Koper

1706792389-b60k4933-1706792354008 Necenzurirano

Furs blokiral premoženje nekdanjega ministra ...

1696960818-172a6788-1696960549922 Reporter.si

Teorije zarote: bo Anžetu Logarju uspelo prevzeti...

nika vodan af Ekipa24.si

Uau! Bi jih prepoznali? Slovenske junakinje zime ...

Afera ogroža von der Leyenovo politično prihodnost, saj poteka v obdobju pred evropskimi volitvami, Odkrito.si

Ursula von der Leyen in primer Pfizergate

doncic Ekipa24.si

Ste videli to? Navijači Oklahome z majicami z ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Resnica o Dražgošah: Partizani so stisnili rep med noge

Deli na:
Resnica o Dražgošah: Partizani so stisnili rep med noge

Foto: Bobo

Mit o pogumnih partizanih, ki so branili Dražgoše in ljudi, je izmišljen in neresničen, piše Franc Kavčič v svojem prispevku o dražgoški bitki. Resnica je, pravi Kavčič, da je bila "vas Dražgoše izbrana načrtno, da so partizani s tem izzivali Nemce. Ko pa so Nemci zasedli vas, so partizani »stisnili rep med noge« in pobegnili na Jelovico, ljudi pa prepustili na milost in nemilost Nemcem." Če bi partizani zapustili vas, kot so jih prosili domačini, Nemci ne bi napadli Dražgoš in do pokola in razdejanja vasi ne bi prišlo, je prepričan Kavčič. Sprašuje se, kako dolgo se bo še proslavljala dražgoška tragedija, do katere je prišlo le zaradi hlepenja predstavnikov partije po oblasti.

Odlomek iz Kavčičevega poročila, ki ga lahko v celoti preberete na TEJ POVEZAVI:

Cankarjev bataljon je prišel v Dražgoše v dveh skupinah. Glavni štab so imeli na domačiji Pr‘ birt Na pečeh. Partizani so bivali po hišah, v hlevih in sokolskem domu. Na novo leto zvečer je bil prvi miting (1. 1. 1942), drugi miting pa so organizirali 6. januarja 1942 v sokolskem domu. Glavni govornik na drugem mitingu je bil Stane Žagar, ki je govoril, da so v Dražgoški republiki tako rekoč svobodni, da so dobro oboroženi in da bodo branili Dražgošane pred Nemci. Govoril je tudi o komunizmu in o tem, da bo po uvedbi nove družbene ureditve vse boljše. Večina ljudi je dvomila v to, kljub temu pa so nekateri nasedli njegovim besedam. Ljudi je bilo predvsem zelo strah in so se bali prihodnjih dni. 
 
Že prvi dan bojev, v petek 9. 1. 1942, je moj oče prosil partizane, naj odidejo iz vasi, ker so Nemci premočni, da bi jih partizani lahko premagali. »Pojdite iz vasi! Jaz vem, kaj je vojska in vojna, ker sem bil v prvi svetovni vojni. Nemci tega ne bodo dopustili. Ljudje bomo nesrečni, vas pa bodo premagali ali pa se boste morali umakniti. Pripravljeni smo vam voziti hrano na Jelovico, samo pojdite iz vasi!« jih je rotil oče. Na Jelovici je bilo namreč takrat veliko planinskih in gozdarskih koč. Vendar so bili partizani odločeni, da se bodo uprli in da bodo ljudi branili pred Nemci, če bi ti napadli. Tudi Stane Žagar in Jože Gregorčič sta bila enakih misli, češ, uprli se bomo, pa bo, kar bo. Možje, ki so bili za to, da bi se umaknili in so vodstvo tudi prosili, da to storijo, so morali odstopiti. Tudi komandir čete, tovariš Pečnik, je menil, da se je treba umakniti iz vasi. Zato so ga kmalu odstranili iz svojih vrst ... Ko so borci videli, kaj se dogaja, jih je vsaj 120 pobegnilo že prvi dan bojev. Partizani tudi orožja niso imeli veliko. Slišal sem, kako so se v petek zvečer (9. 1.) pri nas doma partizani pogovarjali o tem, da ima nekdo samo še pet metkov, drugi le tri, borec z jugoslovansko zbrojevko pa je dejal, da ima samo dva šaržerja. 
 
Nazadnje so se partizani in domačini nekako dogovorili, da bodo Dražgošani »dogodek« oziroma prebivanje partizanov v vasi prijavili županu Francetu Benediku. Izbrali so tri može. Nazadnje je to dolžnost opravil samo Pintar, ki je živel v vzhodnem delu vasi Na pečeh. Župan mu je rekel, da bo to olajševalna okoliščina in da so ljudje svojo dolžnost izpolnili. Vendar ljudje temu niso verjeli. Franceta Benedika, po domače Mlinarja, so za župana postavili Nemci. Še istega leta (1942) so ga partizani ubili kot izdajalca, prav tako so pobili tudi njegovo družino. Dražgošani vedo povedati, da se je Franc Benedik kot župan zavzemal za ljudi in se boril za pravico, kolikor se je v tistem času lahko.
 
VEČ NA TEJ POVEZAVI