V novi epizodi Reporter podkasta se pogovarjata odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla ter Vladimir Vodušek s portala strogo-zaupno.si.

REPORTER PODKAST LAHKO POSLUŠATE NA NASLEDNJIH PLATFORMAH:

   APPLE PODCASTS

   SPOTIFY

   YOUTUBE

Zakaj vlada narodne enotnosti ni pravi izraz za vlado, ki jo predlaga Robert Golob.

Kako je koalicije sestavljal Janez Drnovšek in kako je dosegel svojo največjo volilno zmago. 

Zakaj je Zoran Stevanović v boljši poziciji kot Anže Logar.

Bi se Janez Janša dejansko lahko odrekel možnosti, da sestavi vlado, in izsilil predčasne volitve?

Zakaj se v NSI še posebej bojijo sodelovanja v levi vladi.

Kako je Prebilič ustrelil v koleno sebe in levo sredino.

Je za Logarja ugodnejša Golobova ali Janševa vlada.

V nadaljevanju transkript podkasta, ki je na voljo naročnikom na Reporterjeve digitalne pakete

Pozdravljeni v novi epizodi Reporterjevega podkasta o politiki. Sem Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja, z mano pa je danes Vladimir Vodušek, legendarni novinar s spletnega portala Strogo-zaupno.si. Vodušek, spremljaš politiko iz prve vrste. Ta teden so že potekala prva pogajanja oziroma prvi pogovori pri predsednici republike s predsedniki parlamentarnih strank, ki so se uvrstile v parlament. Zanima me, kako blizu smo Vlade narodne enotnosti, ki jo je napovedal Robert Golob, ki je tudi najverjetnejši kandidat za mandatarja, saj predseduje stranki, ki je osvojila relativno večino na zadnjih volitvah.

Jaz mislim, da bomo o tem lahko govorili šele po 10. aprilu, ko se bo konstituiral Državni zbor oziroma ko bo glasovanje o predsedniku Državnega zbora. Takrat bo vsaka stran poskušala imenovati svojega predsednika in videlo se bo, kdo ima več poslancev. Glasovanje je zdaj tajno, zato se govori predvsem o tem, da se mimo predsednikov strank poskuša vplivati tudi na nekatere poslance, da bi jih pridobili na svojo stran. Takrat bo obris nove koalicije bolj jasen. Moje stališče je, da bi glede na rezultate volitev edina logična in državi primerna koalicija bila med dvema največjima strankama, tudi če bi se dogovorili le za določene projekte. Takrat bi odpadla vsa ta folklora, ki jo zdaj spremljamo in ki jo bomo verjetno še mesec ali dva. Včeraj po izjavah predsednika Janše ni prišlo do močnega nasprotovanja, medtem ko je Robert Golob absolutno izključil možnost vlade narodne enotnosti. Morda ni uporabil pravega izraza, saj vlada narodne enotnosti pomeni podporo vseh strank in gre za tehnično vlado, kar ni v skladu z njihovimi nameni. Verjetno je imel v mislih prehodno vlado, sestavljeno iz tehnokratov, ki jo začasno podprejo praktično vse stranke.

V predvolilni kampanji je Robert Golob govoril o programu Ambiciozna Slovenija in napovedal, da bi nova vlada premaknila svoj narativ nekoliko bolj proti desni. Volilni rezultat to tudi narekuje, saj nobena stran nima večine. Sedanja koalicija je dobila 40 poslanskih mandatov, kar je šest manj od absolutne večine. Opozicijski stranki SDS in Nova Slovenija  to je 37 glasov, skupaj z Anžetom Logarjem dobijo 43 glasov, kar prav tako ne zadostuje za večino, pri čemer ima outsider Zoran Stevanović dodatnih pet glasov. Zanima me, kdo bo pri koalicijskih pogajanjih bolj odločilen – Anže Logar ali Zoran Stevanović? Po tvojem kdo bo komu nesel glasove?

Zdaj je tako, jaz vidim Zorana Stevanovića in Anžeta Logarja kot Janka in Metko, ki se za roke držita in gresta čez pot, vprašanje pa je, katera “čarovnica” ju bo na koncu skurila. Logar je v tej kampanji naredil nekaj napak. Ena je bila, da je na zadnjem soočenju dejal, da ne bo šel v koalicijo niti z Janšo niti z Golobom. Druga napaka je ta, da je kandidiral v okraju, kjer je na predsedniških volitvah dosegel največji rezultat, in predvideval, da se bo ta uspeh enostavno preslikal v parlamentarne volitve. Takrat ga je podprl cel desni blok, danes pa bi moral kandidirati v okraju, kjer je bil poslanec Osterc izvoljen. To je velik handicap za Logarja. Poleg tega še ni bila izvoljena podpredsednica stranke, Eva Jergelj, kar je dodatno zmanjšalo njegov manevrski prostor.

Če pogledava leto 2011, ko je bilo prav tako tesno razmerje med poloma, je bil relativni zmagovalec Zoran Janković. Primerjava z Gregorjem Virantom kaže, da je v prvem glasovanju v parlamentu dobil le 42 poslancev, nato pa so se desne stranke skupaj z DeSUS združile in imenovale Viranta za predsednika državnega zbora. To je bila napoved nove desne koalicije. Zdaj pa to ni mogoče, ker Logar ni bil izvoljen za poslanca.

Ne izključujem scenarija, da Logar odigra podobno vlogo kot Virant – da hodi na pogajanja in izkorišča svoj manevrski prostor, ker Nova Slovenija si ne upa samostojno v pogajanja. Tisti, ki pravijo, da je Logar v dogovoru z Janšo, bodo tukaj dobili test.

Janša je v predvolilni kampanji govoril, da je glas Anžeta Logarja glas Roberta Goloba in da je Logar “zlati prinašalec” za Goloba. Neki mediji so ga celo označili za trojanskega konja Janeza Janše. To daje Logarju dve možni opciji. Če bo resnično dolgotrajno pogajanje, lahko Logar izčrpa Goloba, zahteva, da levica popusti, ali celo predlaga alternativnega mandatarja.Če zaključiva z Logarjem: njegov scenarij je izčrpavanje – ustvarjanje časovne stiske. Eno je jasno: predčasnih volitev ne bo. Janez Janša sicer nima težav s predčasnimi volitvami in bi šel nanje, a ostali niso za to – niti Logar niti Stevanović po mojem mnenju.

Ker na predčasnih volitvah, kot kažejo izkušnje iz tujine, največ glasov dobijo največje stranke, medtem pa mladi izpadejo, bodo ljudje rekli: nimamo vlade, zakaj bi volili te male stranke, če niti vlade ne morejo sestaviti? Potem bodo volili nekoga, ki ima mandatarski potencial, in s tem bo politični prostor še bolj zožen kot zdaj, zaradi zadnjih volitev.

Zoran Stevanović je glede tega v nekoliko boljši poziciji. Je bolj artikuliran in njegova stranka je zunajsistemska stranka – prvič po dolgem času v Sloveniji je parlament dobil poslanec iz stranke, ki ni del etabliranega sistema, ki je na nek način tujek. Stevanović je že napovedal konstruktivno opozicijo, kar pomeni, da ga ne bo v vladi, ampak bo vplival na izvolitev.

Janez Drnovšek je nekoč dejal, da za mandatarja potrebuješ 46 glasov samo enkrat, nikoli več v mandatu.

Če pogledamo Drnovška leta 1996, je bilo razmerje po volitvah 43 poslancev za levo stran in 45 za desno, a kljub temu je bil izvoljen za mandatarja, ker sta poslanca narodnosti – Marija Poszonec in Roberto Battelli – glasovala zanj, poslanec Slovenskih krščanskih demokratov Ciril Pucko pa je prestopil, in Drnovšek je tako prejel 46 glasov. Ali se kaj podobnega lahko ponovi pri Robertu Golobu? Janša je v ponedeljkovih pogovorih pri predsednici republike omenil, da obstajata samo dve možnosti: ali se ponovi scenarij iz leta 2011, ali pa let 1996, ko je prišlo do pridobivanja glasov poslancev.

Ta scenarij ni izključen – nekdo bi lahko pridobil še kak glas in podprl mandatarja Roberta Goloba. Samo problem je bil takrat, leta 1996, ko je celo obstajala ideja – tuji svetovalci, morda celo Izraelci ali Američani, so predlagali, da bi se Drnovšek in Podobnik zamenjavala pri mandatarstvu: dve leti bi bil mandatar Drnovšek, dve leti pa Podobnik. Saj je Podobnik je bil potem podpredsednik vlade. Problem pa je, ko je mandatar enkrat izvoljen in vlada postavljena, zelo težko zamenjati vlado.

Tista Drnovškova vlada, postavljena s 46 glasovi, ni dočakala konca – leta 2000 je bila izglasovana konstruktivna nezaupnica in na oblast je prišel Andrej Bajuk za pol leta.

To je bila velika politična igra, v kateri so morali takrat prepričati Drnovška, da odstopi, a je istega leta SDS rekordno zmagala na volitvah. Seveda, in je pustil za pol leta Bajukovo vlado in potem je v bistvu dosegel LDS rekordni rezultat. In to se je zgodilo tudi zdaj, če gledaš te zadnje mandate,v bistvu. Tudi izkušnje zadnjih mandatov kažejo, da je, ko je Janša prevzel mandat od Šarca, Gibanje Svoboda doseglo zgodovinski rezultat za liberalno ali levo sredino. Verjamem, da Janša tega scenarija ne bo ponavljal.

Mimogrede, pred volitvami sem imel intervju z Janezom Janšo. Povedal je, da bodo sestavljali vlado le, če bo mogoča trdna večina – in zanj je edina trdna večina absolutna večina, torej 46 izvoljenih poslancev SDS in trojčka NSi, Focus in SLS. A te dve stranki skupaj imajo le 37 glasov, kar pomeni, da sama trdna večina ni možna.

Janez Janša je pred volitvami večkrat poudaril, da šibke vlade ne bodo sestavljali in da se tokrat ne bodo žrtvovali, ker so že dvakrat reševali Slovenijo – prvič med ekonomsko krizo leta 2012, drugič med covid krizo. Zdaj pa prihaja tretja kriza, ki naj bi bila še hujša, kot je vojna v Ukrajini – govorimo o vojni v Iranu, katerega konca še ne vidimo. Vse bo podražilo od nafte do drugih produktov in povzročilo inflacijo. A kljub temu bi se Janša v imenu te krizne situacije še lahko premislil.

Po mojem mnenju bo za vsako ceno poskušal sestaviti vlado, tudi če bo šlo za zgolj 46 glasov. To ne bo zaradi njega samega, ampak zaradi volilnega telesa, njegovih podpornikov, ki pričakujejo, da bo oblikoval vlado. Če se bo ponudila priložnost in če bo Logar na koncu odnesel svoje glasove k Janši, bo Janša vsekakor poskušal sestaviti vlado in se temu ne bo odpovedal.

Če pa Logar res nese glasove k Janši, smo še vedno pri 43 glasovih. Še vedno pa bo treba pridobiti ali “kupiti” Stevanovića, kar je težje. Stevanović je namreč že eksplicitno zapisal v notarskem dokumentu.

Ampak tudi on bi na koncu, če Golobu ne bi uspelo, podprl Janšo. Jaz temu verjamem.

Pri volilnih rezultatih je treba poudariti, da je SDS dosegla rekordno število glasov – kar 327.000, to je 48.000 več kot pred štirimi leti. Na drugi strani so stranke vladajoče koalicije izgubile veliko glasov in mandatov, še največ Gibanje Svoboda, ki je dobilo 336.000 glasov, kar je 73.000 manj kot pred štirimi leti. Levica, SD in Svoboda imajo skupaj 40 poslancev.

V tem smislu bi desna sredina imela večji manevrski prostor, več potenciala, da sestavi vlado. Če se spomnimo, sem v prejšnji oddaji rekel, da bo za mene presenečenje teh volitev, če Janez Janša ne bo zmagal oziroma sestavil vlade.

Kje se mu je zalomilo? Kdo mu je odnesel relativno zmago? V intervjuju pred volitvami je Janša povedal, da mu je relativno zmago odnesel Anže Logar – nekaj odstotkov glasov, podobno kot je Gregor Virant leta 2011. Morda ni odnesel ogromno glasov, a afera okoli Pavla Ruparja mu je po mojem odnesla približno 4.000 glasov.

Poleg tega so se na levi sredini izgubili glasovi – približno 3,4% pri posameznih strankah, plus Miha Kordiš, plus Pirati 2%, kar skupaj pride do okoli 6% izgubljenih glasov.

Ampak pojdimo nazaj na sestavljanje koalicije. Takoj po zaprtju volišč so se pojavile ideje o koaliciji “dva plus dva” – torej dve stranki z leve in dve z desne: na eni strani Pozitivna Slovenija in SD, na drugi strani Demokrati in trojček SLS. Kapital, torej finančno močni krogi v ozadju, naj bi bili naklonjeni tej koaliciji. Vendar pa se postavlja vprašanje, ali je to sploh izvedljivo, glede na obnašanje Nove Slovenije in predsednika Jerneja Vrtovca, ki izrecno zavrača kakršnekoli pogovore z Robertom Golobom.

Po moji oceni je to misija nemogoče. Koalicija “dva plus dva” enostavno ne bo nastala, ker Nova Slovenija ostaja zavezana Janezu Janši in SDS-u ter ne bo dala glasov za kakršnokoli drugo kombinacijo, razen če bi šlo za desno vlado. Poleg tega vsi v ozadju spremljajo tudi možnost predčasnih volitev – ne zdaj takoj, ampak kasneje, ob konstituiranju parlamenta ali vlade, saj se lahko kadarkoli pojavi razlog za razpust. Ta koalicija ne bo homogena kot prejšnje vlade, tako leve kot desne, in tudi če bi Janša poskušal sestaviti vlado, ne verjamem, da bi mu Stevanović dal glasove.

Zakaj je Jernej Vrtovec zavzel tako ostro pozicijo? Spomnimo se prejšnjega mandata, ko je bil Vrtovec predsednik komisije za nadzor javnih financ, prišlo je do spora s SDS-om, in vse do razrešitve Valentina Hajdinjaka, predsednika uprave DARS-a, Nova Slovenija ni sodelovala z levimi strankami. Vodstvo Nove Slovenije se je med tem znašlo tudi v predkazenskem postopku zaradi afere KNOVS. Vendar menim, da to ni odločilno pri današnji politični drži.

Glavni razlog je povezava z SDS-om. Nova Slovenija se bo držala SDS-a, kar je tudi posledica preteklih dogovorov, v katerih je Janez Janša posredno pomagal sestaviti trojček NSi–SLS–Fokus, da stranke ne bi izgubile glasov. To je bil strateški korak, ki je novim strankam omogočil, da so profitirale iz takratnega rezultata.

Če pogledamo številke: leta 2022 je Nova Slovenija dobila približno 81.000 poslanskih glasov, letos pa jih je dobila 108.000, verjetno deloma tudi zaradi podpore SLS, ki je bila takrat del tiste koalicije “Povežimo Slovenijo”.

Zanimivo je, da predsednica SLS-a ni bila izvoljena v okrajih, ki jih dobro poznam, ker sem tam doma. Gre za ruralni del Štajerske, kjer bi moralo biti praktično nemogoče, da ne bi bil izvoljen SDS-jev poslanec ali poslanec Nove Slovenije oziroma SLS. Preseneča me torej, da predsednica stranke ni uspela, saj SLS kot blagovna znamka še vedno nekaj pomeni, in očitno so to dobro odigrali.

Napaka je bila na drugi strani, pri Prebeliću. Po mojem bi moral takrat iti k SD-ju, ker bi lovil nezadovoljne volivce poleg Logarja. Afera je vse spremenila. Če bi šel k SD-ju, bi SD zagotovo dobil več poslancev, morda bi že zdaj imeli deset odstotkov ali deset poslancev in celo sestavljeno koalicijo. Prebelić je sicer zadovoljen, saj je evropski poslanec, prejema okoli 160 tisoč evrov na leto, vključno s potovanji in stroški strokovne službe, tako da zanj ni težav.

Če te prav razumem, je največji zagovornik oblikovanja desne koalicije Jernej Vrtovec.

Mislim, da je vse stavil na to. Včeraj je tudi jasno povedal, da ne bo razkril podrobnosti pogajanj. Namiguje se sicer, da se srečujejo Vrtovec, Logar in Stevanović, kar ni nič novega – že prej so se dobivali in se tudi fotografirali, spomnimo se famozne slike, ki ste jo objavili.

Moje mnenje je, da ima Logar nalogo držati Stevanovića stran od leve opcije. Če se bo Logar na koncu odločil za desno koalicijo, bodo hkrati poskušali zadržati tudi Stevanovića, ker bi lahko z njim, praktično brez Logarja, sestavili skoraj centralno-levo vlado. Poslanci so namreč v tej situaciji manevrsko zelo fleksibilni in lahko izvolijo vlado, zato poskušajo to strategijo uresničiti. Zelo me zanima, kako se bo to vse odvijalo, saj je situacija kompleksna in napeta.

Če bi Logar šel v desno vlado, bi prelomil svojo obljubo o koaliciji politične širine, kar je bila glavna programska točka njegove kampanje.

V tistem trenutku bi njegova vrednost praktično padla na nič. V desni kombinaciji z SDS in Novo Slovenijo pa bi imeli več poslancev in večjo težo kot on sam, Nova Slovenija pa bi imela večkrat večjo politično moč.

Če bi Logar ostal v levi osredinsko-levi kombinaciji, naj bi po govoricah dobil ministrstvo za zunanje zadeve, kjer je že bil v času tretje Janševe vlade in je bil ocenjen kot uspešen minister. Predsednik državnega zbora pa ne more biti, ker ni bil izvoljen za poslanca.

Če bi šlo za normalno politično situacijo in če bi hoteli nekaj za državo narediti, bi bila najbolj realna rešitev velika koalicija, leva desna. To bi vsaj malo umirilo duhove v državi, ker zdaj vlada razdeljenost, izključevanje in sovraštvo. Zgodovina nas uči, da lahko prevelika politična razdvojenost pripelje do resnih konfliktov, tudi do državljanskih. Slovenija je očitno po teh volitvah nekje pri 50-50, ne več dve tretjini za levo sredino, kot je veljalo včasih.

Robert Golob bo kandidat za mandatarja. Vprašanje je, ali mu lahko spodleti kot Zoranu Jankoviću leta 2011, ali pa bo izkoristil svojo izkušnjo po štirih letih v vladi, da bo uspel zagotoviti dovolj glasov za izvolitev – cilj je 46 glasov.

To je zdaj njegova največja politična igra.

Tudi če Logar deluje kot “trojanski konj”, lahko Golob pridobi podporo Stevanovića, petdeset plus enega manjšinca, in mandatar je izvoljen.

Pomembno je, da je mandatar izvoljen.

Seveda se lahko zgodi kakšna napaka – poslanci se lahko pogovarjajo z različnimi stranmi, kdo koga nadmudri, kdo komu obljubi kaj. Poslanci od Demokratov in Resnice so relativno neznane osebe, glasovanje pa je tajno. Gre za enajst poslancev – šest v Demokratih, pet v Resnici – in tu bo Logarjeva vloga zelo pomembna.

Danes je Logar javno povedal, da ne bo nobenih dogovorov. Drži se pri pogajanjih z Golobom in Svobodo, jutri pa se nadaljujejo pogovori o kriznih ukrepih in korupciji. To so javna pogajanja.

Drugo pa je tajno, kar se dogaja v zakulisju – ne samo politično, ampak tudi finančno in organizacijsko. Kapital in različni vplivni krogi so prisotni v ozadju, kar si že lani jeseni odprl, ko je nastala stranka Prerod v Kočevju. Logarju stoji ob strani tudi Otmar Zorn, kot je bilo omenjeno v soočenjih na Pop TV.

Predlagana koalicija “dva plus dva” – torej dve stranki z leve in dve z desne – je po mojem mnenju nemogoča. Nova Slovenija se enostavno ne bo dala spraviti v to kombinacijo, Kapital pa nima dovolj moči, da bi to preoblikoval. Edina možnost, kjer bi Nova Slovenija res sodelovala, je desna kombinacija, kjer bi stali na strani SDS.

V ozadju se lahko pojavi tudi Marko Pogorevc kot nekakšen “stric iz ozadja” Nove Slovenije, a glede na javno znane informacije trenutno ni znakov, da bi to spremenilo situacijo.

Druga zgodba so Demokrati. Predsednik stranke in podpredsednica Eva Irgl morata nujno zagotoviti svojo vlogo v vladi, bodisi levo bodisi desno. V levi vladi bodo dosegli večjo “ceno”, v desni pa tudi možnost, čeprav bi Janez Janša morda ponudil določene pozicije, če bi to pomagalo sestaviti vlado. Vse kaže, da je Logar po svojih programskih prioritetah bližje desni kombinaciji, a končni izid bo njegov test: ali bo ostal neodvisen ali bo rezervna stranka SDS-a.

Če bi bili na mestu Janeza Janše, bi lahko taktično odstopil od mandatarstva in pustil Golobu, da pokaže, kako rešuje krizo. To bi lahko pripeljalo do izrednih volitev, kjer bi SDS imela možnost zmage.

A glede na trenutno situacijo bo Janša, če bo možnost, vlado prevzel sam. Možnost predčasnih volitev letos po mojem izključujem, tudi zaradi višjih plač poslancem in ministrom, ki jih bodo dobili v novem mandatu.

Afera Black Cube je bila za Janšo strel v koleno. Angažiranje izraelske obveščevalne službe je razkrilo notranje delovanje in padlo nanj. Teorija, da je bila storitev “darilo” izraelske vlade, je sicer zanimiva, a po mojem ni verjetna – zasebne para obveščevalne službe običajno ne delujejo zastonj. Seveda pa ni izključeno, da so imeli Izraelci tudi svoj interes, saj podobne operacije izvajajo tudi v drugih državah, na primer na Madžarskem ali Hrvaškem.

V ozadju afere Black Cube je verjetno tudi interes tujih akterjev glede Slovenije, predvsem ob odločanju o Južni Afriki, kjer se je Slovenija na koncu ni pridružila določenim odločitvam. Janez Janša je opozoril, da se bo razčiščevanje afere raztezalo še deset let in da bo to ena ključnih tem prihodnjega mandata. Vsaka izjava, vsak stavek in vejica lahko oblikuje politično dinamiko. Predsednica republike je v ponedeljek izjavila, da se ne nagiba k temu, da bi podelila mandat nekomu, ki si je pred volitvami pomagal s tujimi akterji – najbrž s tem mislila na Janšo. A če bo imel Janša potrebne glasove, mu mandat ne bo mogel preprečiti, sicer si ga lahko ustavni organi podelijo sami.

Glede scenarijev o odpovedi mandatarstva – jaz ne verjamem, da bi se Janez Janša odpovedal mandatu v korist Logarja ali Vrtovca. Tudi v preteklosti, leta 2013, se ni umaknil kljub pritiskom in padcu vlade ob poročilu KPK. Podobno ne pričakujem, da bi se Robert Golob umaknil v korist kogarkoli prej kot Janša. Golob je jasno povedal, da če bi se Janša umaknil, se tudi sam ne bo.

Tiha želja nekaterih je sicer, da bi Logar prinesel 46 glasov, a Golob ne bo padel na izsiljevanje, da bi se odpovedal mandatarstvu Levici. V naslednjih tednih bo še veliko kombinacij in pogajanj.

Po mojih informacijah obstaja velika možnost, da bo Robert Golob na koncu uspel dobiti potrebnih 46 glasov za izvolitev vlade. Koliko časa bo ta vlada zdržala v trenutnih hudih gospodarskih in kriznih razmerah, pa bo drugo vprašanje.

Vlado, hvala za današnjo zanimivo debato. Se vidiva še v prihodnje. Vam, spoštovani gledalci, pa hvala za pozornost.