Revija Reporter
Slovenija

Reportaža: Po poteh krvave soške fronte

Aleš Žužek

29. jul. 2018 20:00

Deli na:

Na grebenu Kolovrat, s katerega so imeli Tolmin kot na dlani, so Italijani postavili obrambno črto z opazovalnicami in strelskimi jarki.

Primož Lavre

Letos bo minilo sto let od konca prva svetovne vojne. Eno od krvavih bojišč te strahotne vojne je bila tudi soška fronta. Ta je bila dolgo pozabljena, a so jo podjetni domačini – med drugim z ureditvijo številnih muzejev na prostem – uspešno iztrgali pozabi.

Soška fronta je na obeh straneh zahtevala okoli 300 tisoč življenj. Povprečno je na dan umrlo skoraj 300 vojakov. Na soški fronti je padlo ali bilo ranjenih tudi okoli 3500 Slovencev.

V tiskani izdaji in v Trafiki24 več o poteku prve svetovne vojne na slovenskih tleh; kdo se je na strani habsburške monarhije boril na soški fronti; kako so se slovenski vojaki na Soči borili tudi za ohranitev slovenskega narodnega ozemlja pred Italijani; kje na soški fronti se je izkazal kasneje slavni nemški general Erwin Rommel; o dolini, kjer še sto let po vojni odzvanjajo težkometalni zvoki; o slikovitem muzeju na Kolovratu, kjer so imeli Italijani poveljniška in opazovalna mesta ter v skalo izklesane kaverne; zakaj so Italijani prav v kobaridu zgradili kostnico za svoje vojake; kako so pripadniki slovenske narodnoobrambne in protifašistične organizacije Tigr želeli izvesti atentat na Benita Mussolinija in zakaj ga niso; o nepremagljivi trdnjavi Kluže; o strateškem pomenu Loga pod Mangartom.