Rektor ljubljanske univerze toži, da ga dekan elektrotehniške fakultete ne posluša

Kot je na novinarski konferenci povedal predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Počivavšek, je Opara Krašovčeva odpoved dobila v začetku februarja, kljub temu da sta bila tako Univerza v Ljubljani kot fakulteta aprila 2018 obveščeni, da je njihova sindikalna zaupnica. Kot taka se je tudi udeleževala vseh sej organov fakultete, prejemala je tudi del plače, ki ji pripada za opravljanje sindikalnega dela, je povedal.

Kljub temu pa po Počivavškovih besedah dekan fakultete Gregor Dolinar raziskovalki odreka status sindikalne zaupnice in ji je vročil odpoved o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Počivavšek slednje ocenjuje kot hudo kršitev zakona, ob kateri so izpolnjeni tudi pogoji za storitev kaznivega dejanja kršitve sindikalnih pravic.

Po besedah predsednika Visokošolskega sindikata Slovenije Marka Marinčiča takšno ravnanje dekana ni v čast ljubljanski univerzi. Ker Dolinar odpovedi še ni preklical, je sindikat k ukrepanju pozval rektorja ljubljanske univerze Igorja Papiča. Slednjega pozivajo, naj kot rektor naredi vse, da prepreči učinkovanje odpovedi, v primeru da Dolinar odpovedi ne bo preklical, pa da naj Papič pogodbo odpove njemu.

Rektor je po novinarski konferenci, ki se jo je kot gost udeležil tudi sam, novinarjem povedal, da skuša narediti vse, da bi Dolinar odpoved preklical, a ga ta ne posluša. Po pregledu dokumentacije je namreč Papič ocenil, da je bila raziskovalka v času, ko je bila odpuščena, zaščitena kot sindikalna zaupnica. Kako bo ravnal, če Dolinar odpovedi ne bo preklical, še ne ve, v nobenem primeru pa ne bo ravnal nepremišljeno in bo temeljito proučil vse pravne možnosti, je dodal.

Hkrati pa je Papič kritičen tudi do Opara Krašovčeve. Opozoril je namreč, da je kot vodja raziskovalne skupine na fakulteti lani ostala brez vira financiranja, ker so ji potekli vsi projekti, novih pa ni pridobila. V zadnjih devetih mesecih je tako po Papičevih besedah na "njenem stroškovnem mestu ustvarila za 70.000 evrov minusa". "Je raziskovalka, kar pomeni, da njeno financiranje temelji na zunanjih projektih. Teh pa ni zagotovila. Zato se mi ne zdi korektno zdaj celotno odgovornost prenašati na univerzo in fakulteto," je dejal rektor. Po njegovih besedah fakulteta ne more v nedogled financira nekoga, ki nima projektov.

Opara Krašovčeva je že prej na novinarski konferenci povedala, da je konec januarja podala dve projektni prijavi na Javno agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS), še vedno pa čaka tudi na odločitev glede enega projekta, ki so ga sicer zavrnili, a je na takšno odločitev vložila ugovor.

Nasploh je prepričana, da so ji zaradi opozarjanja na napake vrata pri pridobivanju projektov v veliki meri zaprta. Kot je dejala, je med drugim opozarjala na nepravilnosti na fakulteti in univerzi, tudi na nezakonita veriženja pogodb raziskovalcem, ki so trajala tudi več deset let, in na številne napake pri delovanju ARRS ter njenem razdeljevanju javnih sredstev.