Sindikalne centrale: vlada je ukinila socialni dialog in sindikatom sama vzela stole za mizo v ESS

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič je na skupni novinarski konferenci v Ljubljani spomnila, da je bil ESS ustanovljen leta 1994 kot posledica takratne napete socialne situacije zaradi velikih gospodarskih in družbenih sprememb.

ESS je bil alternativa diktatu oz. govoru ulice in je bil mišljen kot prostor dialoga na uravnotežen način, tako da nobeden od interesov ne prevlada, je strnila. Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek jo je dopolnil z besedami, da brez socialnega dialoga Slovenija ne bi vstopila v EU in pozneje v evrsko območje, okrevanje po zadnji krizi bi bilo zahtevnejše.

Prvi mož Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je medtem opozoril, da je socialni dialog, ki ga je predsednik KS 90 Peter Majcen označil kot evropski standard, na zahodu Evrope dejansko nastal kot želja delodajalcev, ki so želeli na ta način zmanjšati konflikte in stroške številnih stavk. Za sindikate je bila medtem to, tako Štrukelj zahtevna odločitev.

A pri tem je opozoril, da je za sindikalno stran socialni dialog sprejemljiv le ob jasnih pogojih. To sta npr. enakopravno sodelovanje v dialogu in to, da lahko delavci vsaj del svojih interesov uveljavijo.

Ravno odsotnost teh pogojev je vznejevoljila sindikate ob trenutnem razvoju dogodkov v Sloveniji. Kot je navedla Jerkičeva, se je socialni dialog začel slabšati že ob zadnji finančni in gospodarski krizi, dodatno pa se je zaradi izstopa delodajalcev zaostril leta 2017.

Za obnovo socialnega dialoga se je vlada takrat, kot je spomnila Jerkičeva, s spremembo pravil o delovanju ESS zavezala, da brez predhodne vsebinske obravnave in usklajevanja socialnih partnerjev na ESS ne bo sprejemala ali predlagala sprejetje predpisov, ki sodijo na področje ESS.

Ta pravila pa pri nobenem od zakonov ali aktov v zadnjem času niso bila spoštovana, je bila jasna predsednica ZSSS. Med temi so bili danes omenjeni npr. predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu, nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, predlog zakona o debirokratizaciji v delu o uvedbi socialne kapice, "sodu pa je dno izbil" predlog sprememb davčne zakonodaje, ki ga je vlada v DZ poslala brez usklajevanja na ESS.

"Težko se je umakniti iz nečesa, česar ni," je dejala Jerkičeva in dodala, da jim je vlada glede na vse, kar se dogaja, dejansko stole na ESS odnesla sama. "Sindikati stola nimamo," je zatrdila. Kot je povedala, so se sindikati kadar koli pripravljeni vrniti v ESS, a ob spoštovanju temeljnih pravil, ki jih je vlada sprejela sama. Dokler tega ne bo, bodo "delovali v novih okoliščinah".

Za začetek bodo obvestili Evropsko komisijo o stanju in razlogih za to odločitev. Ob tem ne bodo sodelovali v dogodkih, vezanih na predsedovanje EU. Uporabili bodo tudi druga orodja, ki jih imajo na voljo. Napovedala je naknadni zakonodajni referendum o zakonu o nacionalnem demografskem skladu ter dodatne zahteve za ustavno presojo. Po presoji se bodo zatekli tudi k drugim oblikam sindikalnega boja in pri tem delovali usklajeno in skupaj, je še napovedala.

Podobna sporočila so prišla tudi od drugih vodij sindikalnih central. Štrukelj je tako prikazal, kako je vlada po njegovih besedah v več korakih - od naknadnega spreminjanja sedmega protikoronskega zakona z določili o upokojevanju starejših delavcev, prek nepripravljenosti na iskanje kompromisov pri nacionalnem demografskem skladu do popolne ignorance ESS v primeru davčne zakonodaje - uničila prostor socialnega dialoga.

S tem je posredno, kot pravi, sindikatom sporočila, naj svoje interese uveljavljajo na ulici. "Ta nasvet bi morali vzeti zelo resno," je ocenil.

Tudi Počivavšek je izpostavil, da niso sindikati tisti, ki zapuščajo ESS. "Vlada ga je zapustila že pred enim letom. Pod to vlado nikoli ni v resnici živel," je zatrdil. Za vrnitev v ESS se le s praznimi besedami in obljubami po njegovih besedah ne bodo zadovoljili. "Pričakujemo čisto konkretna dejanja," je dejal. Jerkičeva je omenila, da bi tak korak lahko bil umik sporne zakonodaje iz postopka.

"Kjer ni dialoga, nastopi konflikt," je medtem povedal predsednik KS 90 Majcen. Vlada po njegovih besedah niti ne skriva, da so sindikati nezaželeni. Kar koli bodo zdaj sindikati storili, bodo pri tem enotni in složni, je napovedal. Njihov cilj je, tako Majcen, da bi šlo državi dobro.

Še bolj ostra je bila predsednica Konfederacije neodvisnih sindikatov Slovenije Evelin Vesenjak. Socialni dialog je po njenih besedah nesmiselno voditi kot farso, medtem ko se "povzroča škoda na vseh področjih". Spomnila je, da je bila Slovenija vzor socialnega dialoga v tem delu Evrope. "Zdaj pa se to ruši kot slon, ki pride v trgovino s porcelanom," je orisala. Proti temu se je treba boriti, je prepričana. Sindikati bodo pomagali, da pride do sprememb, je napovedala, tudi do tega, da "vlada odide in se nikoli več ne vrne".