Kritični so bili do zdravstvene reforme, so se pa strinjali, da je treba izkoreniniti korupcijo v zdravstvu. Dogajanje v svetu jih skrbi, imajo pa različne poglede na to, kako naj se v njem pozicionira Slovenija.

Prvak največje opozicijske stranke SDS Janez Janša se vabilu Televizije Slovenija (TVS) ni odzval, stranka niti ni poslala drugega predstavnika vodstva.

NSi bo prvič na volitve kot predsednik stranke popeljal Jernej Vrtovec. Na volitve gredo povezani in z ciljem koalicije, ki bo drugačna od vlade Roberta Goloba, pravi. Pogajanja s SLS in Fokusom o skupni kandidatni listi potekajo korektno, njihov cilj pa je zagotoviti stabilnost in znižati obdavčitve za ljudi in gospodarstvo, je dejal.

Na volitve se intenzivno pripravljajo tudi Demokrati Anžeta Logarja, ki so ime predsednika v ime stranke dodali nedavno. Po Logarjevih besedah to ne pomeni gradnje kulta osebnosti, saj temu nasprotuje. Sprememba imena je po njegovih besedah posledica tega, da je novo postavljeni stranki težje brez medijske promocije, "kot so jo imele stranke v preteklosti".

Predsednik stranke Suvereni Dejan Kaloh zatrjuje, da bodo presenečenje teh volitev, saj imajo dobre kandidate, med katerimi je tudi nekdanji minister za obrambo Janko Veber. Listo pa bodo predstavili v sredini februarja, je dejal.

Predsednik stranke Mi, socialisti! Miha Kordiš pa je na vprašanje, ali je po volitvah pripravljen vstopiti v vladno koalicijo, dejal, da se je pripravljen pogovarjati s "strankami politične sredine". "S kom drugim, pa naj se? S skrajno desnico in njihovimi sateliti danes v studiu prav gotovo ne," je bil oster do sogovornikov v studiu. Torkovega kosila, na katerega vabi premier Robert Golob, pa se bo udeležil, da "politični sredini predoči dejstvo, da je njihovo neprestano obračanje na desno napaka (...), imamo pa še pred volitvami priložnost, da to popravimo".

Predstavniki opozicije so govorili tudi o kadrovskih predlogih predsednice Nataše Pirc Musar za varuha človekovih pravic, guvernerja Banke Slovenije in tri ustavne sodnike. Vrtovec meni, da ustavno sodišče postaja vedno bolj "ideološko enobarvno, brez različnih svetovnonazorskih pogledov", kar je po njegovem mnenju nevarno za naš demokratični sistem. Glede podpore predlaganim kandidatom pa je dejal, da bodo med drugim počakali na to, ali se bo o kandidatih poenotila koalicija.

Logar meni, da je nesprejemljivo temeljiti ustavno sodišče samo na glasovih obstoječe koalicije in da bi morala predsednica s temi imenovanji počakati na naslednjo sestavo DZ oz. iskati podporo "onkraj koalicijske večine".

Nasprotno pa Kordiš meni, da "si ne smemo dovoliti in privoščiti, da se s temi funkcijami kocka in da naslednja vlada mogoče začne svoj mandat s tem, da čeznje buldožira". Predsedničine predloge bo tako podprl.

Tudi Kaloh je napovedal podporo kandidatu za guvernerja Banke Slovenije in vsem trem ustavnim sodnikom. Meni namreč, da je zatečeno stanje, ko so te institucije brez vodstev, nedopustno.

Predstavniki opozicije so govorili tudi o odločitvi ustavnega sodišča, ki je razveljavilo delitev javnega in zasebnega zdravstva. Logar meni, da je s tem zdravstvena reforma padla na glavnem načelu, ki ga premier Golob "uporabil za ščuvanje zoper zdravnikom". Meni, da je treba javno zdravstvo definirati na novo.

Vrtovec je poudaril, da se prav zaradi reforme daljšajo čakalne vrste, s čimer se krepi privatizacija zdravstva, ki jo vidi v tem da ljudje za storitev raje plačajo kot nanjo čakajo. Premier je s tem odprl "razredni boj proti pacientom", je prepričan.

Kordiš meni, da je problem Golobove reforme zdravstva, da se je ustavila "na pol poti". Meni, da bi morali omejiti koncesije in uvesti proporcionalni zdravstveni prispevek.

Kaloh zagovarja razmejitev javnega in zasebnega zdravstva, na način, da lahko zdravniki iz javne zdravstvene mreže v zasebnem delajo "šele po rednem delovnem času". Prav tako predlaga 20 odstotkov več sredstev za zdravstvo.

Ob tem so se strinjali, da je treba iz zdravstva izkoreniniti korupcijo.

Spregovorili so tudi o geopolitični situaciji. Vrtovec poudaril, da se zavedajo, da "svet ni več takšen, kot je bil". Kot je dejal, pa pri tej temi ne gre za enoznačne odgovore, podpira pa vsakršno politiko, ki krepi Evropo. "Ker le močna Evropa lahko pomeni tudi močen odgovor na vse težnje, ki jih imajo ZDA," meni prvak NSi.

Podobno tudi Logar, ki je izpostavil, da je svet "na pragu kataklizmičnih dogodkov", v katerih se je treba obrniti navznoter. Tako meni, da mora Slovenija povečati svojo konkurenčnost, Evropa pa svojo kohezijo.

Kordiš pa medtem meni, da je vzrok kaosa in naraščanja napetosti v svetu izguba nadoblasti zahodnega kapitalizma. V takšnem svetu si Slovenija po njegovem prepričanju lahko povrne suverenost, če vpliv zahoda uravnoteži z gospodarskim, diplomatskim in političnim povezovanjem z državami globalnega juga, izpostavil je Kitajsko.

Tudi Kaloh je izpostavil nujo po sodelovanju Slovenije kot države z majhnim izvozno usmerjenim gospodarstvom z velikimi akterji. Pri tem je med drugim naštel Rusijo, ZDA in Kitajsko. Zatrdil pa je, da ni pristaš politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je "izrazito ekspanzionistična".