Referendum ni uspel, na volišča ni prišlo dovolj volivcev za kvorum; Kovačič se bo pritožil

Delni neuradni izidi Državne volilne komisije (DVK) po skoraj vseh preštetih glasovnicah kažejo, da se je referenduma udeležilo 14,96 odstotka volilnih upravičencev. Za uveljavitev zakona je glasovalo 49,90 odstotka, proti pa 50,10 odstotka volivcev.

To pomeni, da pobudnikom z referendumom ni uspelo zavrniti zakona o drugem tiru, saj bi se morala proti zakonu izreči večina udeležencev, pri čemer pa mora ta večina hkrati predstavljati tudi najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Proti bi torej moralo glasovati okrog 340.000 volivcev, medtem ko se jih je današnjega glasovanja skupaj udeležilo le nekaj več kot 250.000.

Miro Cerar, ki opravlja tekoče posle premierja, je po objavi teh rezultatov poudaril, da je treba projekt izpeljati za našo prihodnost. "Ta projekt, ki je dobil podporo že na prvem referendumu, je dober projekt in je optimalen, a že tako zamujamo zaradi nagajanja in zdaj je treba s tem prenehati," je poudaril. SMC si želi, da gre država naprej, da se gospodarstvo razvija, da smo pomembna država na prometnem zemljevidu ter da uveljavitev drugega tira zavaruje naše zeleno okolje in da se prepelje več tovora po železnicah, je dejal.

Vsi deležniki zdaj pozivajo k čim prejšnjemu začetku gradnje. Kot so povedali v vodstvu Luke Koper, si za to prizadevajo že 20 let in od tega je odvisna uresničitev njihovih strateških načrtov. Ti do leta 2030 predvidevajo letni pretovor v višini 35 milijonov ton. Enako pravijo delavci, pri čemer predsednik sveta delavcev Mirko Slosar kot ključno leto omenja 2025, ko naj bi dokončali železniško povezavo severnojadranskih pristanišč in Avstrije prek Italije.

Da se drugi tir zgradi čim prej, se zdi pomembno tudi generalnemu direktorju Slovenskih železnic Dušanu Mesu. Obstoječi tir je namreč v takšnem stanju, da velika rast na njem ni več mogoča. "Kupci tako Luke Koper kot Slovenskih železnic pričakujejo, da se bo drugi tir začel graditi, saj je od tega odvisna njihova poslovna politika prihodnjih let. Če bodo v kratkem videli, da se drugi tir dejansko gradi, lahko dolgoročno računajo na to traso, torej lahko svojo logistiko peljejo skozi Luko Koper in slovensko ozemlje. V nasprotnem primeru se bodo odločali drugače," je dejal.

Drugi tir pa se zdi pomemben tudi ljudem, ki živijo ob obstoječi dotrajani progi. "Upam, da ne bo več nagajanj s strani politike in da ne bomo vsakih par mesecev risali nove proge in iskali nove rešitve. Ni več časa, da se to premika v prihodnost," je poudaril predsednik Krajevne skupnosti Črni Kal Janko Sever.

Tokrat se je prvič v zgodovini zgodilo, da so volivci o istem zakonu na referendumu odločali dvakrat. Prvo glasovanje je potekalo septembra lani, pobudnik referenduma Kovačič pa je njegov izid uspešno izpodbijal na vrhovnem sodišču. To je izid referenduma razveljavilo in DVK naložili, naj razpiše novo glasovanje.

Vrhovno sodišče je razveljavitev prvega glasovanja med drugim argumentiralo s tem, da je vlada vodila nepošteno enostransko kampanjo, za kar pa ne bi smela porabiti proračunskih sredstev. Že pred odločitvijo vrhovnega sodišča so namreč ustavni sodniki odločili, da lahko vlada proračunska sredstva porablja le, če volivce o zadevi temeljito in stvarno obvešča oz. mora volivce seznaniti tudi s tveganji, ki bi jih zakon prinesel.

Kovačič je tudi vnovično glasovanje na referendumu ocenil za nepošteno. Vsi napori vladajočih v zadnjih letih so šli namreč po njegovem prepričanju v smer, da se udeležba zmanjšuje. "Referendumi izgubljajo na kredibilnosti zaradi nekredibilne politike," je dejal in spomnil, da je poskušal ta trend s svojimi prizadevanji ustaviti, a kljub temu tudi ta referendum po njegovih besedah ni bil pošten.

Kovačič se bo znova pritožil. "S tem zakonom ne bo nič. Se bom pritožil in vsa zadeva bo padla globoko v poletje. Ta vlada bo lahko samo še od daleč mahala," je dejal in opozoril, da je bilo referendumsko vprašanje zavajajoče, saj so volivci mislili, da gre za to, ali so za ali proti drugemu tiru. Sama kampanja pa je bila po njegovih besedah nedorečena in okrnjena.

Peter Gašperšič, ki opravlja tekoče posle ministra za infrastrukturo, glede novih pritožb računa, da ne bodo imele več osnove, da bi jim bilo ugodeno. Z izvedbo dveh referendumov je bila povzročena neposredna škoda šestih milijonov evrov, prinesla pa nista ničesar drugega kot leto dni zamude, je dejal. Spomnil je, da imajo pogodbo za pripravljalna dela za izgradnjo drugega tira med Divačo in Koprom že od lani, zato bodo na ministrstvu nadaljevali z aktivnostmi, da "s temi deli tudi čim prej začnemo, da omogočimo črpanje evropskih sredstev".

Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Jure Leben želi z Evropsko komisijo o odmrznitvi preostalih sredstev za projekt govoriti že v sredo. "Naredili bomo vse, da se ta sredstva odmrznejo, da bo vsaka prihodnja vlada lahko odgovorno peljala projekt naprej z vsemi razpoložljivimi finančnimi viri," je dejal in dodal, da želi čim prej nadaljevati pogovore tudi z Madžarsko.