DZ načeloma soglaša z novim zakonom o delovnih razmerjih

Novi zakon o delovnih razmerjih je bolj pomemben od obeh zakonov, ki sestavljata reformo trga dela, je povedal Vizjak. O obeh se tako koalicija kot socialni partnerji še intenzivno usklajujejo in minister je prepričan, da bo mogoče za drugo branje v DZ pripraviti dopolnila, ki bodo sprejemljiva za vse.

Poleg večje fleksibilnosti na trgu dela in opogumljanja delodajalcev k zaposlovanju je Vizjak kot ključen cilj novega zakona o delovnih razmerjih izpostavil tudi zmanjšanje segmentacije na trgu dela. V Sloveniji imamo namreč izredno segmentiran trg dela: na eni strani veliko zaposlenih za nedoločen čas v stabilnih podjetjih in torej z razmeroma varnimi zaposlitvami, po drugi strani pa "armado mladih brezposelnih oz. iskalcev zaposlitve, za katere velja ena divja fleksibilnost". Pri tem pa zaposlitev za določen čas še ni najhujša oblika, je dejal.

Da bi tudi mladim omogočili stabilno življenje, vlada predlaga omejitev sklepanja pogodb za določen čas ter poenostavitev postopkov prenehanja delovnega razmerja, s čimer naj bi delodajalce spodbudili k zaposlovanju za nedoločen čas. S tem namenom je predvidena uvedba t.i. kvot zaposlovanja za določen čas, pri katerih pa vlada po Vizjakovih besedah ne vztraja, soglašala bi tudi s kakšno drugo podobno rešitvijo.

Predlog zakona o delovnih razmerjih med drugim zagotavlja tudi večjo zaščito delavcev, ki so zaposleni pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela. V času trajanja delovnega razmerja se poleg tega lahko delavcem naloži tudi opravljanje drugega dela, medtem ko se disciplinski postopki poenostavljajo. Vlada se želi z novim zakonom zoperstaviti tudi zlorabam pri zaposlovanju delavcev v t.i. slamnatih podjetjih.

Poslancem SD se zdi predlog premalo ambiciozen. Kot je dejal Matevž Frangež, obstaja bojazen, da bodo delodajalci še bolj izrabljali obstoječe oblike negotovih zaposlitev, to je pogodbeno delo in študentsko delo. Odprto je tudi še vprašanje skrajševanja odpovednih rokov in zniževanja odpravnin. Manjkajo sistemske rešitve npr. uvedba odpravninskega sklada, v katerega bi vplačevali delodajalci in država, je predlagal.

V SD predlogu zakona ne bodo nasprotovali, saj nekateri predlogi predstavljajo napredek, žal pa o reformi ne moremo govoriti, prej gre za popravke, je dejal Frangež.

Tudi Rihard Braniselj (DL) je dejal, da je zakon premalo ambiciozen, da bi lahko rekli, da gre za kašne velike reforme. Pravna ureditev bi morala biti taka, da bi čim manj ovirala učinkovito delovanje podjetij, je zahteval in izrazil nasprotovanje uvajanju kvot, po katerih bi bilo lahko med vsemi pogodbami o zaposlitvi tistih za določen čas zgolj 15 odstotkov. Uvedba kvot je za DL povsem nesprejemljiva, gre za neprimerno in nedopustno administrativno obremenitev delodajalca, in to povsem brez potrebe, je opozoril.

V SLS po besedah Jakoba Presečnika od nove delovne zakonodaje pričakujejo, da bo pripomogla k boljši konkurenčnosti gospodarstva in posledično h gospodarski rasti. Ob tem pa mora delovna zakonodaja ustrezno ščititi delavce, še posebej ranljive skupine, kot so mladi, starejši in družine. Še posebej pa v SLS poudarjajo, da je treba zagotoviti učinkovit nadzor in sodno varstvo, zato predlagajo izboljšanje določb glede delovanja inšpekcij in delovnih sodišč.

V DeSUS podpirajo predlagane rešitve ene bolj, druge manj, je povedala Jana Jenko. "Zavedamo se, da je trg dela v težavah, da pa je treba zaščititi delavca kot šibkejšo stranko v razmerju," je dejala. Želijo si še strožjega zaposlovanja za določen čas in več inšpekcijskega nazora. Ob tem je ugotovila, da bodo starejši delavci po novem na slabšem kot v veljavni ureditvi.

Alenka Jeraj (SDS) je predlog zakona pozdravila z besedami, da bo ustvaril okolje, v katerem se bodo lažje ustvarjala delovna mesta. "Okolje, v katerem bodo delavci zaščiteni in ne izkoriščani, kjer bodo podjetja administrativno in stroškovno manj obremenjena, inšpekcijske službe pa delovale," je dejala. Nov zakon je potreben tudi zato, ker smo v zadnjih letih dnevno spremljali kršenje pravic delavcev s strani delodajalcev, ki jih je zanimal predvsem zaslužek ne pa tudi posameznik, ki mu je s svojim delom ta zaslužek prinašal, je dodala.

Iva Dimic (NSi) je ocenila, da predlog zakona predstavlja dobro podlago za posodobitev in debirokratizacijo področja trga dela. Prav tako predlogu ne bodo nasprotovali v PS; kot je dejal Stanko Stepišnik (PS), mora zakonska ureditev tega področja slediti tržnim potrebam po delovni sili in konkurenčnem okolju in danes so potrebe trga po delovni sili popolnoma drugačne, kot so bile pred 10 ali 20 leti.