Dokument ni reformen, zagotavlja pa denar za obveznosti države, javne storitve in naložbe, ustvarja podlago za konkurenčnejše gospodarstvo in boljše življenje ljudi, je dejal.

Prejšnja vlada je po Janševih besedah sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja, dopustila je zamude pri črpanju evropskih sredstev ter razkorak med mednarodnimi zavezami in njihovim financiranjem.

Resnost javnofinančnega položaja po njegovih besedah dodatno potrjuje sredina objava statističnega urada, da je sektor država v drugem četrtletju ustvaril 750 milijonov evrov primanjkljaja oziroma 3,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

"S tem rebalansom zgolj zagotavljamo denar za obveznosti države, javne storitve in naložbe, pospešujemo črpanje evropskih sredstev in ustvarjamo podlago za davčne razbremenitve, konkurenčnejše gospodarstvo in boljše življenje ljudi," je ob predstavitvi dokumenta na današnji seji DZ poudaril premier.

Kot je dodal, se je potreba po popravljanju "slabega načrtovanja ali česa drugega" ter po dodatnem denarju za plače sicer pokazala že pred nastopom nove vlade.

"Prejšnja vlada je maja potrdila prerazporeditev 75 milijonov evrov s področja obrambe za plače zaposlenih v osnovnih šolah, ki niso bile načrtovane, prerazporeditve pa seveda imajo svoje meje. Če denar prestavite z ene postavke na drugo, s tem ne povečate skupnega obsega razpoložljivih sredstev," je poudaril in dodal, da denar ne raste na drevesu.

Kot primer je navedel, da je bil konec prejšnjega leta sprejet zakon, ki je vpeljal obvezni zimski regres za vsa leta naprej, sredstva zanj pa v proračunu za letošnje leto niso bila načrtovana. "V začetku letošnjega leta se je zvišala minimalna plača, s tem pa so se povečale tudi obveznosti za stroške dela in nekatera nadomestila. Zakonskih pravic zaposlenih seveda ni mogoče izpolniti s sklicevanjem na to, da pri pripravi proračuna nanje nismo niti pomislili," je bil kritičen.

Prejšnja vlada je pred volitvami po njegovih besedah delila nenačrtovan in neobstoječ denar in si pripisovala politične zasluge, "zdaj pa finančno kritje zanje iščemo v tem rebalansu".

Države se ne vodi tako, je še poudaril Janša. "Podpis pod zakonom ima ceno tudi takrat, ko televizijske kamere ugasnejo, račun pa vedno pride in na koncu ga plača davkoplačevalec," je dejal.

Janša je med drugim izpostavil, da vlada glede na sprejeti proračun povečuje sredstva za izobraževanje in šport za preko 200 milijonov evrov, za socialno varnost pa prav tako za preko 200 milijonov evrov. "Ta številka seveda štrli iz splošnih številk javnih financ glede na dejstvo, da imamo nizko brezposelnost in nobene posebne socialne krize, sredstva pa je treba povečati," je dejal in poudaril, da so potrebne reforme.

Med drugim rebalans povečuje tudi sredstva za pripravništva in specializacije, s katerimi po Janševih besedah gradijo kadrovsko podlago za boljšo zdravstveno oskrbo. Omenil je otroke z redkimi boleznimi in njihove družine, ki da pri dostopu do zdravljenja ne smejo biti odvisni od dobrodelnih akcij.

"Zato je bil seveda pripravljen tudi predlog zakona o javnem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni, ki se zdaj uveljavlja. Njegov glavni vir financiranja bo nerazporejeni del enega odstotka dohodnine, torej sredstva, za katera davčni zavezanci niso določili upravičenca," je bil jasen. Pri tem je zavrnil očitke, da gre financiranje sklada na škodo nevladnih organizacij.

Med drugim se je dotaknil tudi mednarodnih obveznosti države. "Če želimo, da bodo zavezniki izpolnjevali svoje obveznosti, mora biti tudi Slovenija zanesljiva partnerica. Zaveze, ki jih sprejme neka vlada, veljajo tudi v naslednjem mandatu, ne glede na to, če se vlada zamenja," je dejal in izpostavil, da se sredstva za obrambo glede na sprejeti proračun "končno realno povečujejo do že zdavnaj obljubljenih dveh odstotkov BDP".

Izpostavil je še oklepnike boxer. "Ko je prejšnja vlada prekinila pogodbo, je obljubila, da bo sklenila novo in pri tem prihranila 400 milijonov evrov. Danes imamo po štirih letih namesto tega prihranka veliko finančno škodo, pa tudi politično. Ob tem, da ni ne oklepnikov ne prihrankov, smo plačali še štiri milijone evrov kazni zaradi prekinitve pogodbe," je dejal in pristavil, da "gre tu seveda za neposredno kazensko odgovornost za to povzročeno škodo".

Matija Sušnik/DZ

 V predlogu rebalansa letošnjega proračuna, ki ga danes obravnava DZ, primanjkljaj ostaja pri 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). "To je v skladu s fiskalnimi pravili, delež javnega dolga v BDP pa se zmanjšuje," je povedal finančni minister Andrej Šircelj.

"Na prihodkovni strani imamo višje prihodke predvsem zaradi ugodnejše gospodarske aktivnosti, in ne zaradi višjih davkov. Na odhodkovni strani pa izpolnjujemo zakonske obveznosti, zaključen je načrt za okrevanje in odpornost, vlagamo v obrambo, pomagamo po naravnih nesrečah in proračun prilagajamo novi organizaciji državne uprave," je povzel minister.

O predlaganem rebalansu proračuna za letos je izpostavil, da se načrtovani primanjkljaj ne povečuje, da z njim zagotavljajo socialno državo in da ne zmanjšujejo investicij, pa tudi, da je gospodarstvo močnejše, kot so pričakovali. Od sprejema sprememb državnega proračuna za leto 2026 v času prejšnje vlade se je spremenila gospodarska aktivnost, ki je višja od takratnih pričakovanj, hkrati pa so nastale nove obveznosti in potrebe, je dodal.

V predlogu rebalansa so prihodki načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, odhodki pa v višini 18,8 milijarde evrov. Oboji se povečujejo. K višjim prihodkom prispevajo višji davek na dodano vrednost, prihodki od dohodnine in od davka od dohodkov pravnih oseb. "Niso se povečali davki, ampak ljudje več delajo, podjetja pa so uspešna in bolje poslujejo. Potrošniki zaupajo, zato je potrošnja. Torej je to predvsem posledica ljudi in gospodarstva," je dejal Šircelj.

Za trošarine je ocena nižja za približno 112 milijonov evrov, glavni razlog pa so predvsem višje cen goriv in kurilnega olja. "Trošarine smo spustili na minimum predvsem zato, da se dodatno ne obremenjuje ne prebivalcev in gospodarstva," je poudaril minister.

Povečujejo se nedavčni prihodki, prihodki evropskega proračuna, predvsem ker so zaključili črpanje sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, je nadaljeval.

Proračunski odhodki se povečujejo zaradi kombinacije novih zakonskih obveznosti, zaključevanja črpanja evropskih sredstev in višjih obrambnih izdatkov. V sprejetem proračunu niso bile vključene nekatere obveznosti, kot so zimski regres, dodatna sredstva pa so potrebna tudi zaradi povečanja minimalne plače, ki vpliva na stroške dela v javnem sektorju in višino nekaterih transferjev, je navedel.

Pri načrtu za okrevanje in odpornost so bila po njegovih navedbah počrpana vsa sredstva. "Koalicijska pogodba nalaga učinkovito podporo pri črpanju vseh evropskih sredstev in to zavezo dejansko uresničujemo," je povedal.

Pomemben del povečanja odhodkov so obrambni izdatki, ki se povečujejo za 296 milijonov evrov, in sicer na podlagi resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja slovenske vojske do leta 2040. To resolucijo je sprejel DZ, je spomnil.

Pomemben del rebalansa proračuna so tudi investicije. "Tu zagotavljamo sredstva za infrastrukturo, železniško omrežje, zdravstveno infrastrukturo, okoljske projekte, stanovanjsko politiko, razvoj gospodarstva in modernizacijo slovenske vojske," je naštel Šircelj. Investicij ne zmanjšujejo, to so po njegovih besedah "naložbe v Slovenijo".

Poseben del predstavljajo še sredstva za odpravljanje posledic naravnih nesreč, in sicer v višini 359 milijonov evrov. Predlagani rebalans pa upošteva tudi spremembe v organizaciji državne uprave. Število ministrstev se je zmanjšalo z 19 na 14, zato je bilo treba prilagoditi finančne načrte in prerazporediti sredstva med resorji. "Vitka in učinkovita država ni cilj sama po sebi, je pogoj, da več denarja ostane tistim, ki ga ustvarjajo," je dodal.

Cilj po Šircljevih navedbah ostaja postopno zmanjševanje deleža javnega dolga v BDP. Konec leta 2025 je ta znašal 65,1 odstotka BDP, letos naj bi se znižal na 64,6 odstotka BDP.