Dokumentarec, ki je nastal v produkciji Zavoda za sodobne umetnosti Aksioma, s povezovalnim vložkom performarja Dražena Dragojevića sledi posameznikom po vsem svetu, ki spregovorijo o dojemanju imena in tudi o tem, zakaj so si ga nekateri spremenili.
Nato film osvetli dejanje treh umetnikov, ki so se nekdaj imenovali Emil Hrvatin, Žiga Kariž in Davide Grassi. Ti so se leta 2007, takrat še z rojstnimi imeni, včlanili v Slovensko demokratsko stranko (SDS) in se kasneje preimenovali v Janeze Janše. Kot so umetniki nedavno dejali na predstavitvi filma na 23. ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu - Liffu, so ob včlanitvi v stranko prejeli potrdilo SDS, ki ga je sklenil poziv Več nas bo, prej bomo na cilju. Poziv so vzeli dobesedno ter se preimenovali.
Čeprav so to, kot so ves čas poudarjali, storili iz osebnih razlogov, so se njihova zasebna življenja prepletla z njihovim javnim umetniškim delovanjem na načine, ki jih nihče ni mogel predvideti. Preimenovanje, označeno kot umetniško dejanje, je sprožilo celo vrsto interpretacij v domačih in tujih umetniških krogih, med novinarji in v splošni javnosti.
Janše se odgovoru, kaj je bil namen preimenovanja, ves čas izmikajo. Na Liffu pa so vendarle spregovorili o različnih odzivih. Medtem ko so bili njihovi prijatelji in sodelavci ob preimenovanju mestoma zmedeni, nekateri njihovi družinski člani pa rahlo nezadovoljni - doma jih otroci sicer še vedno kličejo "oči" - je v radijskem intervjuju zadevo komentiral tudi premier Janša. Dejal je, da zaradi teh "tipov" večkrat dobiva njihovo pošto, med drugim tudi s sodišča, ker naj bi eden izmed njih ne poravnal stroškov bivanja v Parizu. Umetnik Janša je izjavo označil za navadno laž, saj da nihče med njimi nikoli ni bival v francoski prestolnici.
Na Liffu so umetniki še povedali, da so prenehali prejemati vabila na druženja, kongrese in druge dejavnosti SDS, čeprav so zagotovili, da bi se nanje z veseljem odzvali.
Kar zadeva preimenovanje, dva še naprej ostajata Janez Janša, tretji pa se je ponovno preimenoval nazaj v Žigo Kariža. Preimenovanje v Sloveniji ne stane veliko, 46 evrov, njihov projekt pa ni avtorsko zaščiten. "Vsak je lahko Janez Janša," je predstavitev filma sklenil režiser Janša.
Film je spremljal tudi zaplet. Marca, še preden je bil film končan, je direktor Viba filma Gregor Pajić poslal elektronsko pismo direktorju Slovenskega filmskega centra Jožku Rutarju. K temu so ga spodbudile govorice, da so v filmu "vsebine, za katere bi lahko trdili, da so pornografske" in da "pornografska vsebina zlahka postane tudi žaljiva do osebe, katera se skozi celoten projekt omenja in obravnava". Viba film se je zato umaknil iz projekta. Sporni posnetek, odlomek iz filma "Hustler White", v dokumentarcu traja dve sekundi, navezuje pa se na enega od sodelujočih umetnikov, Vaginala Davisa.
Film je zato dobil podporo tudi s pomočjo t. i. množičnega financiranja. V 40-dnevni spletni akciji je denarna sredstva za postprodukcijo in distribucijo prispevalo 181 posameznikov z vsega sveta.