Kot je znano, ga je Golobova vlada decembra že drugič imenovala za v. d., Bobnarjeva pa je zaradi tega, ker Lindav ni dobil polnega mandata, odstopila. Začel je kot policist in kriminalist v Kranju, leta 2006 je prevzel oddelek za organizirano kriminaliteto na tamkajšnji policijski upravi, dve leti pozneje sektor za kriminalistično policijo, 2015 je postal namestnik vodje kriminalistične policije na generalni policijski upravi, leta 2018 pa ga je Bobnarjeva imenovala za vodjo kriminalistov. Po nastopu Janševe vlade je skupaj z njo odšel v Tacen in se z nastopom Golobove vlade z njo tudi vrnil na vrh policije.
Njegov namestnik Igor Ciperle je bil dolga leta komandir različnih policijskih postaj v Ljubljani, 2013 je postal vodja sektorja uniformirane policije, leta 2019 je bil imenovan za direktorja policijske uprave v Kopru, od koder je bil novembra lani premeščen v vodstvo policije. Spada v krog Bobnarjeve. Poročen je s tiskovno predstavnico policije Majo Ciperle Adlešič.
Drugi namestnik Robert Ferenc je od 2019 do 2021 vodil službo generalnega direktorja policije. Pred tem je opravljal različne naloge na ljubljanski policiji, med drugim je vodil oddelek za organizacijo in pooblastila ter sektor za policijsko pooblastila in preventivo v službi generalnega direktorja policije, dvajset let je bil tudi pripadnik posebne policijske enote. Po naših virih z Bobnarjevo ni v najboljših odnosih.
Pomočnik Lindava je Jože Senica, ki ga je aprila lani na to funkcijo imenoval prejšnji generalni direktor policije Anton Olaj, tega je na predlog takratnega ministra Aleša Hojsa imenovala vlada Janeza Janše. Še prej je bil Senica od leta 2019 namestnik generalnega direktorja policije, najprej Bobnarjeve, potem pa še (Janševih oziroma Hojsovih) Antona Travnerja in Andreja Juriča. Prihaja iz Velenja, od koder se menda zelo dobro pozna z nekdanjo ministrico SD Andrejo Katič, nekaj časa je bil tam tudi policist, od 2012 do 2019 pa je vodil celjsko policijsko upravo. Velja za strokovnjaka, ki pa je zelo prilagodljiv vsem režimom.
Nekakšna desna roka Lindava je tudi Tomaž Pečjak, ki je bil namestnik generalnega direktorja policije od leta 2019, torej Bobnarjeve in nato vseh Janševih oziroma Hojsovih generalnih direktorjev. Julija lani je bil razrešen in je v vodstvu policije vodil različne projektne skupine. Pred tem je bil devet let vodja službe generalnega direktorja policije.
V vodstvu policije je tudi Stanislav Vrečar, ki skrbi za odpravljanje administrativnih ovir. Od aprila lani je bil namestnik prejšnjega generalnega direktorja Olaja. Pred tem pa je od leta 2007 vodil policijsko upravo Ljubljana. To je nato prevzel Boštjan Glavič, ki je bil prej direktor policijske uprave Kranj, za njim pa je ljubljansko policijsko upravo vodil Janez Rupnik. V času obeh direktorjev so se dogajale nepravilnosti pri policijskih postopkih zoper protestnike v Ljubljani, ki jih je ugotovila celo komisija, imenovana v času takratne vlade.
Glavič je bil kazensko premeščen zaradi intervencije policije proti neonacistični skupini rumeni jopiči, takrat je dobil opomin pred odpovedjo, vendar je pozneje pred preiskovalno komisijo o policiji, ki jo je vodil poslanec LMŠ Rudi Medved, zanikal, da bi bil tarča političnih pritiskov in branil Hojsa, da ob obiskih ni operativno vplival na delo policije. Rupnik pa je pred Medvedovo komisijo zagovarjal uporabo solzivca in vodnega topa zoper protestnike. Kljub temu je še vedno v vodstvu policije, Glavič pa vodi Nacionalni forenzični laboratorij.
Ob nastopu Janševe vlade se je z vrha Nacionalnega preiskovalnega urada moral posloviti Darko Muženič, ki je nato preko sodnih postopkov dosegel vrnitev na položaj. Toda Janševa vlada oziroma vrh policije sta sodbe ignorirala, celo po koncu prejšnje vlade ga Lindav ni hotel takoj vrniti na vrh NPU, ker je zoper Muženiča potekala preiskava na Evropskem javnem tožilstvu na podlagi ovadbe, ki jo je marca letos zoper njega vložil Damjan Žugelj kot vodja urada za preprečevanje pranja denarja. Novembra je Evropsko javno tožilstvo ovadbo zavrglo kot brezpredmetno. Muženič pa se je na vrh NPU vrnil 26. julija letos.
Muženiča je leta 2020 nasledil Igor Lamberger, nekdanji namestnik predsednik KPK, ki pa se je poslovil po kriminalistični preiskavi pri takratnemu ministru Zdravku Počivalšku, ko je v bran vzel kriminaliste NPU. Za njim je položaj prevzel Uroš Lepoša, ki se je prav tako poslovil po dobrih dveh mesecih, ker ni dopustil, da bi inšpektorji za notranje zadeve pridobili podatke o tajnih policijskih sodelavcih. Nato je na vrh NPU prišla l Petra Grah Lazar (dobra znanka Roka Snežiča), ki je tam ostala vse do konca Janševe vlade, ko jo je za kratek čas zamenjal Boštjan Mlačnik. Lepoša zdaj vodi službo generalnega direktorja policije na generalni policijski upravi.
Položaj pomočnika direktorja NPU je od leta 2013 dalje, torej tudi pod prejšnjo vlado, zasedal David Antolovič, ki je zdaj prevzel vodenje uprave kriminalistične policije. Pred prihodom na NPU je vodil kriminaliste na policijski upravi Celje, zato velja za neformalnega vodjo vplivnega celjskega kroga. Znan je tudi kot nekdanji zasebni partner novinarke POP TV Damjane Seme. Antolovič je položaj prevzel od Vojka Urbasa, ki je v času Janševe vlade nasledil Lindava. Direktor uprave uniformirane policije pa je od junija letos Marko Gašperlin, ki je bil pred tem predsednik upravnega odbora Frontexa. Tam pa je bil pred njim Danijel Lorbek, ki ga je Lindav premestil v vodstvo policije, kjer skrbi za izobraževanje in varovanje meje.
Specialno enoto policije od maja 2018 vodi Damjan Žagar, ki je bil prej pomočnik direktorja Policijske akademije v Tacnu, vodja Centra za zaščito in varovanje, ki mu premier Golob ne zaupa, pa je od maja 2019 Bojan Oman. Podobno menda premier ne zaupa Martinu Jazbecu, direktorju varovanja za policijske specialnosti od maja 2017, ki velja za kader Vinka Gorenaka, notranjega ministra v drugi Janševi vladi. Policijsko akademijo pa vodi Ivo Holc, ki je bil pred tem namestnik direktorja.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
