Radgona protipoplavne nasipe že gradi, Gornji Radgoni za zdaj le obljube

Ob torkovi položitvi temeljnega kamna za obnovo nasipov na avstrijski strani, sosednja država bo zanje plačala šest milijonov evrov, so bili na slovenski strani nekoliko razočarani, saj je vsem jasno, da je treba nasipe vedno graditi na obeh straneh reke. To je poudaril tudi župan občine Gornja Radgona Stanislav Rojko in dodal, da slovenska država, kot po navadi, tudi tokrat malce zamuja, vendar je projekt treba izvesti, če naj Gornja Radgona ostane varna, kot je bila do zdaj.

"V nasprotnem primeru, če se to ne bo zgodilo prihodnje leto, bomo postali zelo glasni," je povedal Rojko.

Za STA z Direkcije RS za vode sporočili, da Slovenija načrtuje obnovo protipoplavnega nasipa in betonskega zidu v dolžini 2,44 kilometra, pri čemer so že izdelane posamične strokovne podlage, ki podajajo tehnične rešitve za zagotovitev poplavne varnosti pri t. i. stoletnih vodah. "Pridobljena je projektna in investicijska dokumentacija, gradbeno dovoljenje je tik pred izdajo. Ocenjena vrednost del na slovenski strani je 1,4 milijona evrov, predviden zaključek del pa je konec leta 2017," so še pojasnili na direkciji.

Tudi Mitja Bricelj s slovenskega ministrstva za okolje in prostor in predsedujoči stalni slovensko-avstrijski komisiji za Muro pravi, da so na slovenski strani ukrepi načrtovani sočasno z avstrijskimi in da se stanje na slovenski strani ne sme poslabšati, prva zagonska sredstva pa so že zagotovljena.

V prvi etapi gre za gradbene ukrepe v vrednosti okoli 1,5 milijona evrov, ta pa bo nadgrajena z drugo in tretjo, ki predvidevata tudi negradbene ukrepe. Gre za to, "da bo voda dobila prostor", kar pomeni oživljanje Murinih rokavov, odpiranje mrtvic, urejevanje območij med nasipi, ki poleti zadržujejo vodo in omogočajo razlivanje ob visokih vodah, torej ukrepe za trajnostno rabo, pravi Bricelj in dodaja, da je Mura lani dobila svetovno nagrado za največji napredek pri rekah za izboljšanje stanja.

"Želeli bi, da te dosežke uporabimo za trajnostno ureditev reke in kakovost življenja ljudi ob njej, kar prinaša tudi delovna mesta, zelena delovna mesta z modro infrastrukturo," je še povedal Bricelj.

Na vprašanje, ali to pomeni tudi Muro brez elektrarn, pa je odgovoril, da klasičnih po njegovem ne bi smelo biti, pač pa bi lahko zgradili morda le kakšne pragove, ki bi zadržali Muro, da ne bi odnašala proda, ukrepi pa bi morali zagotavljati prehodnost za živali in človeka, zmanjšati poplavno ogroženost in omogočiti varno oskrbo s pitno vodo regionalnemu vodovodu. Vse ureditve, ki ji Pomurje potrebuje, morajo pomeniti tudi prilagajanje podnebnim spremembam, kar je mogoče le ob modri rabi reke, ki je poleti izjemno bogata z vodo, je še povedal Bricelj.

Avstrijci so obnovo nasipov, ki bo trajala leto in pol, začeli zaradi izračunov iz leta 2000, ki so pokazali, da po današnjih merilih za stoletno vodo zaščita ni več ustrezna in da je treba nasip na več mestih zvišati do pol metra in utrditi. Ob poplavljanju protipoplavnega nasipa bi lahko nastala škoda v višini 65 milijonov evrov, so še ugotovili, zato bodo z betonsko steno zagotovili tesnost nasipa in povečali njegovo stabilnost, zgradili pa tudi umeten mrtvi rokav.