Cerar je pojasnil, da gozdove pri nas tako kot v drugih državah ogrožajo naravne ujme, bolezni, škodljivci pa tudi klimatske spremembe in določene oblike trgovanja z lesom, ki se globalizira.
Ob tem pa je Lisec opozoril, da je zaradi lubadarjev, ki so se namnožili po žledolomu, posekanih več kot tri milijone kubičnih metrov lesa, da se v zadnjih mesecih to strmo slabša, ter da sečnja ne sledi odkazilu in da je škode že za preko sto milijonov evrov. "Na drugi strani pa imamo še nesrečo, ker imamo državno gozdno podjetje, kjer se vsi zaenkrat še ukvarjajo z obliko, ni pa še vsebine, in še ni delujočih lesno-predelovalnih centrov," je poudaril poslanec.
Da tudi v Evropi takšne sanacije trajajo dlje, tudi pet ali več let, ga je poskušal pomiriti premier. "Kljub temu, da je stanje resno, je sanacija posledic žledoloma v polnem teku in sečnja poteka, da bi preprečili te negativne posledice," je še dodal. Navedel je več ukrepov, s katerimi pomagajo lastnikom gozdov pri pravočasni sanaciji.
Spomnil je še, da je letna zaloga v slovenskih gozdovih enaka kot v Nemčiji ali v Avstriji in le nekoliko manjša od švicarske, ki je največja v evropskem merilu. Znaša približno 300 kubičnih metrov na hektar, prirastek v slovenskih gozdovih je zato kljub visoki lesni zalogi prav tako med najvišjimi v Evropi. Strinjal se je, da je stanje resno, da pa je vlada na tem področju zelo aktivna z oblikami pomoči.